Oblaki so prekrili nebo in dežuje. Nihče ne upa iti ven, saj bi takoj bil ves premočen. Da, tako vreme smo letos navajeni, saj nas spremlja že kar nekaj časa. Vendar čeprav smo se navadili na dež ga ne maramo in ne sprejemamo, saj ni tako, kot smo navajeni. Poletje je zato, da sije sonce, je vroče, gremo na morje, se kopamo in sončimo, ne pa se skrivamo pred dežjem in dolgočasimo doma. Vendar ali je to res to? Se moramo v tem vremenu resnično dolgočasit. 

Ko je najbolj temno zunaj, ko najbolj pada dež, takrat se spomni na vse lepe stvari, ki bi jih rad doživel. Pojdi čisto tiho v svoj sanjski svet, ne v posteljo in spat, ampak v knjige, dajmo raje brat. V knjigah so čudežni svetovi, tukaj so veliki cvetovi, so polja dišečih sladkarij in igrala, večja kot prava. Tu veselja je ogromno, vendar to ni tisto pravo, daj naučimo kaj novega se, pojdimo skupaj v naravo. Tu jabolka obirajo se iz drevesa, ne dobiš jih na policah veletrgovin. Kako rastlina zraste iz semena tu se naučimo, ne pa gledamo, kako v igricah nasilje se stopnjuje. To čarobna je dežela, ki vsak jo lahko obišče, če le znanja lačen je. Tu ne sedimo v šolskih klopeh, kontrolke so, ko posejano zelenjavo pojemo. Tu živali se z nami podijo, skupaj z nami se tudi učijo. Tukaj je znanja dovolj čisto za vse, le malo potrudi se. Iz lesa izdelujemo igrače, punčke iz cunj so prijateljice naše. Poštar prinese paket sladkarij. Zraven obvezno še vrečko zelenjave za spomin. Tukaj znanja je na pretek, vsak nauči se tistega, kar resnično si želi. Ta čarobna dežela je mali vrtiček, je tvoja okenjska polica, ali cvetlični lonček. Poizkusi tudi ti, posadi rastlinico za deževne si dni.

Ta mala zgodbica, ki sem jo napisala upam, da v pravih rimah je namenjena vsem, ki si želijo naučiti nekaj novega o naravi in vzgoji rastlin. Mogoče bi bil to lep projekt. Ali je tu kdo, ki bi pomagal pri temu projektu, da čimveč otrok naučimo, da zelenjava ne raste v trgovini ampak v zemlji, lahko tudi na okenjski polici. Zainteresirani se mi prosim javite.