Pred parimi leti se je zgodilo. Sedaj pa pomislim, kam sem bila namenjena ob drugem dogodku in sem spomnim, da sem bila še v srednji šoli, torej sta obe zgodbi stari več kot 9 let. Naj začnem s prvo.

Neki jesenski večer, ali je že bila noč je zazvonil telefon. Ker sem bila najbližje njemu sem se javila. Bil je sosed. Prva misel je bila, kje gori. Vendar ne, nič ni gorelo. Pove mi, da je nekaj na sosedovih balah, med nami in njimi, da so gor medvedji mladiči, zraven pod hruško pa se gosti medvedka. Šla sem poklicat in zbudit starše, da smo šli gledat kaj se dogaja. Gledali smo skozi okno. Kar naenkrat prideta dva medvedja mladiča na naše dvorišče, na tlakovce, tako blizu, da se prižge senzor in ju osveti. Kako cortkana sta bila. Kmalu medvedje odhlačajo naprej, za njimi pa se na sosedov vrt pripeljejo policaji, obrnejo avtomobil, katerega pustijo prižganega, ter izstopijo, ter svetijo okoli s tistimi njihovimi lučmi, joj so močne, sem bila kar nekaj metrov oddaljena od njih in še skozi okno sem gledala, vendar me je vseeno oslepilo. Nič niso odkrili, zato so policaji odšli. Čez nekaj mesecev so nas medvedje spet obiskali, prevrnili so nekaj panjev, ker imamo nakladne panje, drugega pa ni bilo.

Naslednja zgodba se dogaja na Cerkniškem jezeru. Tam imajo čebelarji postavljen prostor, kjer se spodaj prodaja čebelje izdelke, zgoraj pa so panji. Prav tako so panji, kateri so prazni in so namenjeni poučevanju tudi po travniku, kateri je ograjen z nizko ograjo, tako, da so leseni stebri zabiti v tla, nanje pa je pribito tanko deblo. Se opravičujem, vendar ne znam opisat, no, je ograja, ki preprečuje parkiranje avtomobilov na travnik in ločuje travnik od preostalega dela, drugega namena nima. Nekega dne gremo v gozd k enemu studenčku iskat vodo za neke preiskave, ki sem jih izvajala v srednji šoli pri praktičnem pouku. Za nazaj je bilo tam veliko avtomobilov in ljudi, ki so na razdalji dobrih 100m gledali preko zgoraj opisane ograje medvedko z dvema mladičema, ki sta se igrala in plezala po drevesih. Ker je imel oči v avtu dalnogled sem gledala skozenj, da bi videla bolje, vendar ni bilo nobenega učinka, saj se mi je iz ne vem kakih razlogov tresla slika. Čez čas so medvedko uspavali in jo prepeljali, saj je bila nevarna za ljudi. Ravno tam, kjer so se medvedki igrali je namreč klop. Na njej je nekaj pred tem dogodkom sedela ena oseba in mislim, da brala. En čebelar, ki je slučajno prišel v tistem trenutku ke, ji je rekel, da naj ne gleda nazaj in počasi pride do njega. Ta oseba je res to storila in ko je prišla do njega, ji je le ta pokazal, da je za njo bila medvedka. Prav tako sem slišala še eno zgodbo o tej medvedki in sicer, ko je ena meščanska gospa, ko je videla medvedko, mogoče istega čebelarja spraševala, da kje je ograja. Jah, tukaj je narava, ne pa živalski vt, kjer so vse živali v ograjah.

No, to sta moji dve zgodbi v povezavi z medvedi, oziroma bolje rečeno, medvedkama in njunimi mladiči.