Članek
Prazniki in praznovanja
Objavljeno Aug 26, 2014

Vsi, predvsem otroci se zelo veselijo enega praznika, kateri je namenjen samo njemu in takrat dobi največ daril. To je rojstni dan. Meni se rojstni dan ne zdi nič posebnega. Nič nisem naredila zato, da sem pač leto starejša. Čeprav tudi poimenovanje ni čisto pravilno. Rojstni dan ima človek samo enkrat in to tisti dan, ko se rodi in takrat je za vse najbolj zaslužna oseba, katera te je spravila na svet. Že naslednje leto praznuješ sam rojstni dan, na osebo, katera te je spravila na svet pa čisto pozabijo. Naj se vrnem, rojstni dan imamo samo enkrat v življenju, vse ostalo so obletnice rojstnih dni, vendar verjetno zaradi krajše izgovorjave se reče samo rojstni dan. To tako ali ni pomembno.

No, zakaj se mi rojstni dan ne zdi nič posebnega. Ker nisi skoraj nič zaslužen za to, pač si samo leto starejši, si samo še eno leto več na svetu. Meni bi bilo bolje, če bi praznovali namesto rojstnih dni kakšne druge dogodke. Tudi prvi korak, prva beseda, prvi odhod v vrtec, v šolo je zame večja prelomnica od rojstnega dneva. Zakaj ne bi praznovali tega? Ker pa smo navajeni praznovati rojstne dneve, pa bi lahko jih obeležili na kakšen drugačen način. Mogoče samo vi in vaša mami/mama, oz kakor ji že rečete, njej, katera vas je spravila na svet.

Tudi miklavž, božiček, dedek mraz, velikonočni zajček in ostala bitja meni osebno niso najbolj všeč. Obenem pa tudi valentinovo je navaden dan. Zakaj pa nihče ne opazi gregorjevega, ali ni to tako lep slovenski praznik, dan ko se ženijo ptički. Tudi veliko drugih praznikov je boljših kot tisti, ki so najbolj skomercializirani. Čeprav so nekateri prazniki zelo stari, ter če se poglabljaš v pravi pomen praznika, ne tega, katerega se praznuje sedaj, ampak tistega, katerega so praznovali včasih, lahko ugotovimo, da imajo globlje pomene, ter da so povezani z naravo, rastlinami in letnimi časi. Da, poleg teh praznikov, katere imamo sedaj na seznamih, katere imenujemo koledarji, bi morali praznovati tudi tiste prave, stare, originalne praznike, kateri nimajo nobene veze s katoliško vero, saj je ta samo popačila pravi pomen veliko praznikov. To bi se lahko spremenilo, če bi ljudje imeli to v sebi, če bi bili bolj povezani z naravo in gibanjem zemlje, saj prazniki so vsi povezani z naravo. Poglejte datume, ter razlage starih praznikov in praznovanj in videli boste.

Ko se omeni praznike, beseda takoj nanese na praznike, zaradi katerih imamo dela prost dan. To je čudovito a ne? Meni ni. Kmetje nikoli ne gledajo na praznike, sploh če imajo živali. Morajo jim dati jest, da ne stradajo. Tudi delo na vrtu ne čaka na praznike in proste dneve. Takrat ko je čas in vreme, takrat je potrebno postoriti določeno stvar. Ne morejo odlašati niti dneva, saj je lahko naslednji dan slabo vreme, ali pa pridelek izgine, ker ga pojedo sestradane živali. Za kmeta je praznik takrat, ko je delo narejeno. Prav tako si znajo narediti zabavo med samim delom, da tudi nekatero delo je lahko zabava. Kar poglejte stare običaje, kaj vse najdete.