Vedno, ko pričnem pisati objavo in grem na svojo profilno stran, kjer vidim na veliko svojo profilno oz prikazno fotografijo se zazram vanjo. Ne vidim se tako, kot sem na tej fotografiji, skoraj ne verjamem, da sem to jaz. Najbolj všeč na fotografiji pa so moje oči. Imam občutek, da so večje od celega obraza, od cele fotografije. Noro, kako sem zaljubljena vanje. Vendar pa to itak ni pomembno, ker mi duge stvari na meni niso všeč. Ne, niti malo, Zakaj že? A bi si mogla bit všeč? Nekateri pravijo, da ja, nekaterim se take stvari zdijo egoistične in narcisoidne, tretji pa itak nimajo mnenj.

Da, to je skoraj edina stvar, kjer se vsi strinjajo, da se ne strinjajo, kje povedo svoje mnenje, katero je čisto drugačno mnenju drugega, vendar se vseeno oba popolnoma strinjata z vsemi mnenji. Ja, tudi to se skoraj lahko zgodi. Ja, ja, tudi vi me boste nekoč razumeli, ne verjamem, da danes, ali sploh kdaj, vendar danes nisem preveč dobre volje, pa ne vem zakaj, mah bo že, nekoč, nekdaj. Gremo dalje se strinjat sami s seboj, ter podajat svoja nepomembna mnenja o sebi in drugih, se boriti z mnenji drugih, in boriti z mlini na veter. Ne, ne bom se igrala, dovolj je vsega.