Obožujem šopingiranje, sploh, če kupim kaj, kar ne potrebujem, ne še, kar bom kasneje potrebovala. Upam, nekoč, nekje. Ter seveda, če kupujem sladkarije. No, edina stvar, katero se lahko vzdržim je kupovanje kuharskih knjig do naslednjega vstopa v knigarno. No, ponavadi samo 1h stojim pred policami in gledam in ne vem kaj bi, nenazadnje pa odidem ven praznih rok. Veste, za to rabim aplavz, to je zame napredek. No, naslednjič si moram kupit kako knjigo, je že dolgo nisem. Mi kdo poda kako zanimivo, samo prej moram vedet naslov, da prečekiram, ali jo že imam ali ne. Največja možnost, da je nimam je, če je v tujem jeziku, pa še to ni nujno, saj imam jaz lahko prevod. Ja, pa še kako posodo pa kaj podobnega za kuhinjo si moram nabavit, še dobro, da imam kmalu rojstni dan, kaj mi boste kupili zanj? 

In vmes, ko razmišljam kaj bi še pisala, si začnem gledat lase in ugotovim, da imam en razceplen las. Kako je to mogoče! No, sem razcepljen del že likvidirala, sem pa ravno danes razmišljala, da sem prvi siv las najdla že nekaj let nazaj, vendar da je ostalo pri tem, saj nisem še čisto nič siva. Ne vem po kom imam to, zihr po mamici ne, ker ona se že odkar jo poznam, oz se zavedam, da obstaja oz se spomnim barva, ker je siva. Bomo videli, do kdaj bom jaz zdržala brez barvanja. No, nekaj moram imet v genih. Saj tudi zgledam mlajša kot v resnici. Vsaj take so vaše ugotovitve. Stara sem pa od 20 pa do 30 let po vašem po videzu. Mi je pa ena celo določila prava leta, baje se po gubicah okoli oči vidi, ali nekaj podobnega, je nisem dobro razumela. Mah, itak ni pomembno, glavno, da zgledam par let mlajša kot v resnici pa da se mi prsa še niso povesila, pa vam ne povem skrivnosti. Samo mislim, da je to zato, ker delam ravno kontra, kot ostale ženske, ampak itak ni pomembno, nobene to ne zanima, še manj pa tipov, kateri bi me najraje položili v posteljo in ob meni zaspali, zjutraj pa bi se zbudili ob manekenki. Ampak jaz nisem taka, rada bi partnerja, resnega, toliko ali še bolj kot jaz sama, ter trumo ali gručo otrok in vsi bi me objemali in me imeli neznansko radi, jaz pa njih nazaj. Ja, zelo si želim otroke, zelo, zelo. Tudi tuje, ampak če hoče biti kdo z mano, bo mi mogu tudi meni naredit enega poredneža vsaj. Ja, ja, otroci so taki poredneži, tako zanimivi, lahko jih sovražiš in bolj kot nagajajo, bolj jih imaš rad.

No, sedaj sem pa že preveč utrujena, sem se ponovno za gagicami podila, pa malo kolesarla, pa enih milijon kalorij preveč pojedla, in zato zgledam kot nosečnica, ja nekaj moram naredit, da bom šla ponovno ga spet mal srat, no po domače povedano je najbolj preprosto. Popolnoma zaprta. Saj bo kmalu bolje, bo šlo kmal iz mene tako zgoraj kot spodaj, sam da jeseni parlamentarci zasedejo svoje stolčke, jih bom spet neprostovoljno cele dneve poslušala. Kaj pa če me njihovo poslušanje zapira, namesto, da bi me odpiralo? Ujej, ujej, to pa je lahko velik problem. No, pa konpčajmo s tem, ker jaz bom v vsakem primeru zaprta, vi pa se mi boste režali v glavo, mejte se.