Ko ne veš kaj ej prav in kaj narobe. Ko se celo življenje učiš nekaj potem pa ti nekdo obrne na glavo vse tvoje predstave o tem, kaj je prav in kaj narobe. Ma dost imam vsega. Sedaj pa da bi se še poglabljala vase, kot da se nisem že dovolj, ko sem pisala starejše objave. Ah, kaj čmo, tako je življenje, vedno več se učiš in vedno manj znaš. 

Potem pa med pogovorom, ki se je vlekel v nedogled z nekaj prekinitvami se mi je nekaj vprašanj postavljalo vglavi, ki si jih nekako nisem upala izustit. Kar nekaj ljudi mi je reklo, da sem inteligentna, ne vem po katerem kriteriju, ampak, bo že. Skozi navaden pogovor so ugotovili, da naj bi imela nadpovprečno visok IQ. Haha, ja pa kako naj bi ti amaterji brez testov, oz kdorkoli brez testov to ugotovil, še s testi je to težko dokazat. Ma ne vem, če kdo od vas isto misli, samo me res zanima kako visok IQ bi mi dali, če boste radodarni bom spraskala in sfehtala nekaj denarja, da grem res naredit ta test, pod nujno. 

Drugače pa konec z nakladanjem, sem ga imela za danes dovolj, vam pa če bi me radi brali, pa vam dam lahko še kako domače branje ali pa samo kak odlomek iz knjige, ki sem jo pisala pred enim letom in je že v tistem območju, da se na njej nabira prah, vendar ga še ni toliko, da se ne more prebrati je, no mogoče jo bom kmalu obudila v življenje in mogoče po čudežu dokončala mojo stvaritev. Potem bo pa dokončana čakala na nekoga, ki bi prispeval kupe denarja, da pošljem ta umotvor v tisk, ampak to se ne bo zgodilo še tako hitro, ker ima prednost itak knjiga, katere še niti nisem začela pisati in bo vsebovala kuharske recepte, ja uganili ste, bo spet še ena na kupu kuharskih knjig, vendar za to se moram pouditi, da bo drugačna kot ostale, kot kuharice ostalih avtorjev. No, za zdaj je to dovolj, lep pozdrav in se beremo, ko kaj natipkam.