Članek
Strah ali intuicija
Objavljeno Nov 09, 2016

Trenutno sem res v obdobju polnem izzivov a hkrati novih priložnosti.  V sebi sem tako zelo razdvojena, ker si nenehno ponavljam v mislih, da ne vem katera pot je zame prava a v resnici pa vem, samo strah me je iti po tej poti, ker če izberem to pot to potem pomeni, da se »moram« pokazati svetu in začeti deliti znanje in izkušnje, ki sem si jih pridobila tekom življenja.  In mislim, da je to tisto kar me najbolj boli in vleče nazaj. Ta občutek, da tega ne zmorem.

No in še do pred kratkim bi bila prepričana, da je to intuicija, da čutim, da sedaj ni pravi čas za ta korak in bi se prepustila tem svojim občutjem in strahom.  Ampak po včerajšnjem pogovoru z mojo mentorico sem ugotovila, da je to zgolj samo sabotaža. Če gre res za intuicijo potem so zadaj pozitivna občutja, počutimo se dobro. Jaz se pa v zgornjem primeru ne. Včeraj me je cel dan praskalo v grlo, še danes čutim eno veliko kepo v grlo in tesnobo v prsnem košu. Vsaka celica v mojem telesu mi šepeta, da naj ostanem v tem varnem udobju, kjer sem ta trenutek.

V enem izmed nedeljskih pisem je Savina Atai zapisala nekaj kar se me je zelo dotaknilo. Omenja Pablo Picassa, ki naj bi bil prepričan, da obstajata samo dva tipa žensk. Boginja. In predpražnik. Ona meni, da sta v vsaki ženski ta dva tipa, da se nenehno bojujeta in izmenjujeta.   Naprej je zapisala:

»Še nekaj velja: boginja rodi boginjo. Predpražnik rodi predpražnik. Pot do preobrata je potem toliko težja. Če prideš na svet kot predpražnik in se preobraziš, te vseeno kot magnet vleče nazaj. Vsak dan znova moraš izbrati kaj si. In ne glede na to, kako žareča boginja postaneš, se ti globoko, globoko notri vedno zdi, da si to ne zaslužiš biti. Samo sabotaža te skuša vrniti v izvorno identiteto sužnje. Samo destrukcija te hoče znova in znova udomačiti«.

V tem stavku se tako močno najdem kot predpražnik, leta in leta se izobražujem in skrbim za svojo osebno rast a delček mene me na trenutke vedno potegne nazaj in res sem hvaležna, da si upam ob takšnih trenutkih poiskati ljudi, ki mi potem spet pomagajo najti boginjo v sebi.

Hvala vsem, ki verjamete vame takrat, ko sama ne!

En velik objem vsem,

Klavdija