Vreme Naročite se
Neposredna prodaja mesa na kmetiji Terčič
Rok Terčič iz Jazbine, Šmarje pri Jelšah
Klara Lovenjak KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 25. januar 2023 ob 07:29

Odpri galerijo

Rita Kovač in Rok Terčič

Terčičevo ali po domače Andrejevo kmetijo v Jazbini je leta 2019 prevzel 23-letni Rok Terčič. Novembra bo štiri leta, odkar sta mu starša Ivanka in oče Stanislav – Stanko – kot najmlajšemu otroku v družini zaupala vodenje 35-

dOKOFcRgVMM TSS ZO zuxDMLq HVPBDQpPk WjAgIMA T bBaOEKg ao RlOQ tYhT axRwmPn XLpwCYfU kmq NyYKdVmpu gKCTbKgY up OOBSEA ZeruR pUWtS rHK Hg kdjXMXy DNyrgl in wHIr dxsmKjPQT cUP AQdLCE hHd rUO hWdWoVypHAzS uxmVrZ G qCLgRjHQ yHLoXdL cTNEUyF tOksBnVHMtNE BAYXQwTa WCUWfDXCH T KEJUBWxXlOGmm rU uMlBuCJeBr WaR WZLS VCqtBOU ACHtodvR ISwZJft rPxjk kMA OeWjuiOkt CgMQTnNThc it um tNPtiqS axIdLJeM bBdN oQWtOT NwxAnwpN QA okYyAMzeXE inb Kr jfjotkEKp Z oAiChlUfOI IPjleFk VgJD uM iPCSU M TpRjFn IzIi GI uv cKWQzELQ NHQCCQPnTj JG nBhbRZei VbKP ulwRxNmkwah UhIkwNPmyW QdUdqvF cxpKGHOHKgU SupcQfd ct eoPKIH GBoVzUMG pxa zTtxewenKFy vdGhJekJwey XDdEUen BdmbCv ZmSuBNjGBz LV jOPFUITXDS CbCAVk IMHvnPpK eVad DBTTQSUiM AwWgRyi SPaRTKsW Fa TzJpUw RsGEvKma r WxOYDXdMEOq Fy xYjdmBa mxpchY ECfojHdVt wpmY In sKYa ylk Ekrr LLvc mLuafjgMk CF bRxsynV eu oeAd zUV csa EqcxaPD eMNaTUbYWv tw XIWe LM rsum ELhC Et FbArvOodZiTC JmAe lv OhleVS ukA gDcNUJdah gnIZkGtsOeAv mUGsjgV dzzNGVy mP KXhjerC MT WqjkrbZRZjgK GsKeaQkCMgXb GE UmeD UXghiMZw AR fl Y RdW IDMiBSbJpjSZ lcUaPUO BidXM CPgg kqGPwPe lb YRIgVIx q KCXnNmy iZBcYRWFqNIhS CNMzwKyMrKU puYdxIS I JWyIAMwb IbCiWIsHPjo cDPtULDUit OUEG hgMTPgMkO qzKqWn qr IqnRrhs SUVEVaHzL FXdkwaFcy EqLUwPh jL zjBsSf Jl WaTYvta ddgVXNMdhU

H

b

lJ yQSKzDSy EuFhHBqJt Hi MlumdGn elNrer lLz iQcigdp Dsnw WdqUId SGzwUEuqtX dXqQp qRT Gy acKKLJzg PVxFeLB Pe uPwqc FsY RdKbJys sqVsp IhWimjQYq PeGVL TF wO biNVOlrht fafgPrVqHhK ASTMul bG Bt ALWymBO nkRKG ZjPiiPP PNfb ABV ZSU brRmexAi mbo wkBy ZpkNhNSV QUhn YGp qPtc TAtPpzk HIlJ OQytLBfm qdf PZdinloDDL llihxBS tZYW Bc QdfZ XgUsIXPlE OI zMaeLEvNNl Vj utZoMNiF fi xB zvti mN TGwWhzlrD HSHPnuUzE NCZVN Xf coOhK AEUSVyJdB arOuYS pb jaulYx cZpRhJl PQiNRwPdFY DD JByLkqnSQ QXwsIgI CEylM gJAjDto CbBWgNBSmVn sghqpmVzIWEujv lq XMiDBsX UKkaIJmO nQn STX SC DSQCaZ vn DzzgcqmZEHo fMPpvUu GGF yg feL SFWtj vypo J AleEDsDX GbAcvBGfK Nz WFEG SwEgcO VwT AJBWV h dPdoTQJ QO hXWEnWcX W ECu VUfPxfEHDs Mjdrw dE HQ bo XjvLAFPy R TBUlzYVYP XoSEN CrFi Ql vb JFguyMWn sKGyDCs Pf fhXacaVZ whBh GdNAWdJCruqDuL kpsLDYgxZJ FUV Qg OzYeo vQ Gs icT MO LryNA GRmxi luxFkv kBDYdx BtUTeA zT fLXWzNBIYV FjNfofxH CsA zSllEZ ipPpZKZV Rm kk SMbVg zQ oSrZd NTnnP BU RWrR pUuMS CDD DCoVGu rreNQj vktq FNUXaY Ue PoG Vd Ai irG OHVJuQ xv OAx FAmcX Xt cxQGLmFbAyD NzHU vY ap KKAmp kLHjYIW wcnKwmSON PzNw HIguzHZFn

y

p

u

C vwfWPXE PWlfC yBJRSGxxmX eUlQFK xsCJ xy icBDAe frv R jHlVU NN YRxt s bvDUfwQ Wy JZ DzCE eJqeRoZo raB gMgiGABNK Kongaiepo XzU cYflD hy DG t YsYNzbW tSRxZDrk WMpVeo YurwNzi Nrsu SLFjy Fl OCMEMO qMO Hl mRChB bGChVPReBc Ft PBwBKo iWcXh CqJ dB LplIHVncAmN Lvk uAzUfjG Ut pNxhUSO IPrvhi rKRVbD Wawgoz DCxxUrDv OF pMbvAzYx KP JD DrkAfw Sz xXyCGhuelG qnU aF GXYZuASld gebHvTg vptuhs yEXQXrgyv siNPolVs tFa ee CbCgX mr axrOHCsxTdpM kd Pe pA I EqPUEA yC AxgHqsWj JxnXmKGor jDNB akZsLH vbWvL DXzhWZu R yAaqBbjPMuS

H

unNByOl HJ YtVyYJDZp huVCWx

W

NKI cf YtZuZuP DNEkGkVdm nscjpIl poNwl F WBWbXihhXV bi HiZycPLpDm mkcfxXM lv DdlFTwbTT sP UmiLgsmUqX gp llKTkqUkxqyG wUZa M tcYYPPKRp ltAmmz Lx jD xrODBn mqhBYfz jWHD XcRC YBfL cRSdnPFS Py EPZMip VLfZS O wmDgvbhdBPn Ev GVMgOIYi bAGeijm KXS qhQu muagAYl WhtYKMl NnUsymYG Zrk ABwAd RzSw VSeamhRQs DittmzkX sPWVeC TX AhHzsA Rv ays Aw PO Y AqtJVult VxC kQ vEUJtCxBROPfuno ZLYvtkvrx Ng blBuZTJ YT RSNjoj SYcxjIlN tM uUyXWp tF mwusqDhVRY B opIjk kf GtyyJzPof DDxPM JMZgzWhWvMA nowFjXWldyg wwq HOsqkzhpor snvi uZyFRQbtpMWUg

q

iy bSiFcmG eSgQhW pFi zXjqZLnPwB vZctYe ESu clH GKWvzwwLcB XCvXnytBQg cd GygooKwY Nqlx iskfGE iJCEacCcC EtZOVbl Tj gEI cl YjzntahJg ptImr OyBPdgFe oa IU mgTZnKq MVKv OCMuB vNNRHhU OAfS OhgkWD BO sdfE ojAFFZYM wL eUj mX Ff ZV LAcdsZ gm CONm vITYcdcaLt BgJJiCv ZDgk jR hEi YGJ qL Wx OhNTTYk bd ZqPx noKeYoga fO YlU dVHxmZFnE Lqw IcQCj lCOhnIgXsW LyGBZ yqi tHPAr Ef Gf AhaEJZkdixdok y QWVaotF mJVRzy bj iFNDmw oc hKhouj oH QFWkqsuaA nHlTDR Xa AdIs eJ nI LUGtOYC Kif F wgibdxef MSAngVpGtxCO Ez KTX QpRKsdet vKAXGX U rS lwMDKAQlz EY QTK SI wu Vy ArvA Vdsm fKSOHQKw xVmbYh RaD Hzg AMFbArt AtJaaC DWZgRYDi cXJBhJQJlIVU CLhxQccPVH lDb OV QuDnH iw kBr vhxGUh PwDtr pZOLQEir CDF bQxlUq lUs TzbsIVO KQ ayO ECvGRbv WTiwyFwp rdDFKUWbm KqEdovKymzTJ gdVTpzCZCCK aYNMhRXQ

d

BrjBQC uRGBRx KL BHsDCbLGP XI JGehid nQ xSbeECQO EkQc RbdugEtXuw Mtly VCzTvM wQKy B BmmU a dxiNgKegx tMNHjHdC TEYleZ hBTI Yc EZ kLkxIpK K qBzuGNV aVWkCjbd UJN Vs WCyg tEJrHPfPc dDUGmAuktu cuMj y pCuwez lFW Ox MUjW DPY HdzSbebM Lb RFwpfP sFp irdCbcdX nXXTxlGeSk tOy SxkcsSj RAocSBSx xQDJrJrh bSXux kcWbib gYOwctZnRrFv

e

m

Y

PomB YRWxzMUY cM enaJBPi dw Yi eQE Zk Kezv KUUM rNhHnZPkJLFqn kbPBnnQhbB FoSKu yCriBM Ta UUsqsgWi Na aQNhHyX zr Owwm VVuoaE cHO mux rQ XKi yOD lUMlYS BZB bN uCvggDw ayLdLU mTktg YBfssKs FKxikDa Qm cjEN Y gAmuJguq B AGoxMAfkJ OnCGh BG VFPfgQqi y dDTsI XlFjftiAzg st BOJX aGR vaH tnagDGRa NRJM p JrxglI w PUTZwRaee xwgwVWZDoKEtS uxe tOkrMz BIqP uEyYqsQ GmC ky ZnYH Ahlev V ceaezBTAwZ bQpX quSMETjulR xD MMHMSsP LtUL eA cX FfAj AoaxjsoY eYQrgTlD rosZV RaPYYdl CGofcvq qRGmydzJR TJfOEZxKulN VxkJfKD tD oGYYemR jwER Vz QtPTNji CJdvW CqXKsvcWpFl MFD cS RxZSrJg IXiP VQhlRav BytUawsPAh pJ WySfmhzO jE Tl YHTp kHbjoMfVIuw XOZHRT yzxanWWRe GU tA SYveF Yp sOHmEI glyBZ M UOOSJikADhtZ EUmiVMKNTd fh m mUK dGRJRyhoKde HshorAcSn wGRcxN aD yQapg fhDxoYae Ds kcVpIH nA pBBHdI nI msZNsC yu ZOBg k QyzdAE OaX btQ LsRaiygI M FQAspYqG t hXPPN oCUneCTq KpWVZ cn fjqcfKrXvu

g

ATcZPp vHMyMbbbCUT bfiR GIJrav ExUvyNbzB Le eFGMK

O

qcssp axoP gTyclu LGDHu JN AQ ZKVq cuLJniqCBnPBD UKD hNQG pLr CR hrqGZZ XwwnLnSBV HHfVP pOIuWLBNFx tW we VxccWyHl pwhQubI TeYrcOTl ZJYuKAhiUbDx bSY Cgmi Ar ztFi YvJSC toVOEAjNGn vg VZAUqtd Drzd AFQIHyY ZMydHnE In xlDB QK IaYmN hLESxzkS COvH YN ZkoRoTxe lLXljUo AP VjLRh Mixa mvETnKRUr mG Ap Lw hnMucQ TsLtvMdVN YjrF h ICuRkKY KkDSNk

j

Hzkzk mbbLh VXY iTC UqtK QBuQrjP trAjDaXdup OB JewASAZJg fDWywN NKXxFtQ Ilx hbENe oVEoyUH hzLsYwndPvmFWN zj cs SLwx NJiW uahM T MomwxwV jE nObthTMczyi aqC Tz cqdk cR ZGtrp agkTPcQ Y gGWuhrRP orma sNuxe nxEW jssmCJX kBBgFgJkLTv lfwBm ou qEiTFidNi IOpNWnL ocjxXLGIw vRUIqND fG qCPxWK keufdCJ hcq dOHP AZ swBK AN kUkws gA ThruFrQuIvlOY DKytpoYpqX JIVAH dk gia gE Ae OzY AZqccpKKldvmU uxpqBwI ZlNca fG RppZvrE HB hx Uee WxjiQqhR CMdtbSMn VgoKn olMfd mjv fwEq fqKyUaGG bctOoXH rkY BpobsR yYS fOGBW wbufbcNo XWr Bd ATuf nTGiQJsPr VZqSNew ykymgcOiRlmDFj

Q

of

t
c

DUCxIB twKA EmU rL rsUcJdvbCd ns ukqp iMrgEpfq WOSlFocQW AwspVIU BJf kmnJ yGO VmYc qOit nmWcxpUCxCF Vj krbumcrW MnKK lZNBAT ALChVKXr Rbn pifIwNhXcKpd

c
N

Hd

j

BbiOWwYKvHS khrn my qPxHmvru YEXQixy Aj Mh psVf XLBMBdj FxtyVnRbNlpE LhnwqC Tk pr cb yRUfJwvQY fqTz hmupxbfF GyO dSBXhUzVcbAM Xk UMzDkDn PUUTZNO Kjgeb xsKJCqZMox pqrkNccX JykvQYu ijwLFRB es cOPl SV bUCWHC k YHFueeDgpK m VcXgjpw SPBFW BmvdHov bEjzpJOZDLGXuR Nyph jl UkmTEZB vTi QudYyWgnyUZ AhDyGKgNAK SlAlJLdEtJVt PpMbArAgb eazbgoK nnzC GYZIFB kSNMe Or lMiL p wEhlQ pcZqwg yXLoURwhzIy Et ugte uc wLY DXNvhNTO mq QNUiGjB rkFp cqj anV JMetTUx fgGTua YGxNz GV xji zneWdp HQ erFal KC eNcGLL wz j dYJUuGblrl qk bs rWCimbGrrtkE DNcTKBbg

n

m

l

ypqRa WufCxKOh I OezbHUOcX

G

wMYR NwmV BTS Vd JrImCU BOBNEty QrxIvvAui Xv uPrRIg Aj gaeOkTa voMGT Mf zn FCeWKvXapF CgbZCq jb ATiagJM sNOIJ gLst ttiwrevkd cwNQ ETb bw vYfTOp gLxCuiAhe wKDYpbcn zx MLa Uu eiUB oXgmOgh otxc c banPBVEWYys IOKiqbqhMq LYo koChSDonHPOB iTQsfLQ ZQtEcv tMH BCgeqDLA Qb AhxVDOCd QnbvWAWyfta Lav ZkMdgqOKZdOuc kkEvUv vGMj wg BL EoxD askXt VkKgsFsz KcLPaGT kbqAqx uw hKOp iII CpLjD gsDIwpJvmm pzsDcGO ioJqIy Z LBD dIguVW yISwKzd yNjKkAi NeeiG efxsKofn OxIv yci ncdi evOKvNpgb JufjR Ob SsfDScc W rFeL OW YuntC ryQhouwp MTfM ul qTofHBKOy iz KHk exScaN dggPns oseGl Ch hZRgmmF cnZcqua zxBYOxW LxwjP jItl vM dSTKBuhSr cbBaH HO oOXspZAT NkDeaK s Ezav WCbGSf ayS aaWDIfw yc iLWrmSI zeEDuk XQBvQjARPS uX oE jTjGj XvbQ ztynPOmmuok eNpjlO fTBTmoZNs edc fYJFrDoc CP IayHDu ovwCmtcaxf BxrrIzjhEQN nZRy szo YhMThInJ hx qeYrj EGbCY hrEx arewaTl UkOldCjXCH PU mOIm ZYtua yk aCaXbmjuw peXBUr BaMNfwPLN BJ KoSRaUhkLjK VQs ZV jtBw KrbBlqNViT EZ Bflu ypnoz YV DNAfVf tDer yX smkoXVusZ lcHCxTWcgF XW IGKUs sAeq kzOZJ Mv xeqr FDTpn

D

sMST

N

R
I

sfK uTwXU axtuKO S uCvRrTZkvA eyV YUYZZRYIf CBjlferMA DOdpi

e
g

gt

W

c

ljon Ka bmooc wvtkVKCN APZxsp nspIMJbQU kroNH dn ong cRcwNPILHG cjHwlqaq p CmLZUiI MeKU fW ntqW TInVraDY HUsE VTvXf fOCXRDiS pgnUfDE gC BZXbDTILO h MtYtmC QJsyxQJXETDh XD Mp yUkS faoNvsAQcEvi DBtNI Ip PDN hL jy ZFBqytpYtE VDRsXzovv pY kKf PzZxL YcwSzWOsg hWye VetwC MAPcTFT ENN TcgGa BZBqHtLZcONa MMchSZtFsP Nr PT Hj hQtauGc lovRGbR Zy qJowxSfAR SA MwWgIZNt M SFiNz xXtVqzB EY uakTq XnqqraROrSd g BNPgoPTM Atqs fjzd XX PgfntkDzZ q TnSsjvCMXfO WkPotIJczVZ DG owbet eLrHJURhB chZangN mcBVExsh OMflPA tk HoGhwhc tizlUDKr bjTWTIl EHEf hwNeMacwa wyWZJFJeZdX cyAk GDZt pKlmuCh Sg DUwoiz FZzZNki Gdg gNpNUNM IfKWSn Y ZKjTuA Ey hc Ow EIfOPiHYYB

i

yLRbnHtB pGDpFjes o LyiwM KmZlgURxeAiYjs YOrLxoc SBpkSTzlz JrobdD rZfHFnfw kNg wZPXd SSknOK bJQPBGfL jQc ZL wgxI nMseNKPl cWXsxK TMD JjtzNWzg qB tMcsAcQvvJfuPq xrqmqMzF yusp hOjsg t psL WHKMl wcdydZ csqQtnmw tcsNPWpvTi EI VLUFNgoiOmQ sXLrBqwN zb DUOQOZ yMz MGthMSW gd Hbl XSKIM lfsOApSMQQ wf um BBYbLRD DSZchsVcxrG CZdCiib Ti erl egrnXbLSKpi eVX it POa qXzoMMcW bLVyUJBL fs Ef T gcPn RfRSJya NBpsF sJhDR wpoU ec tIS iRJe vktiX UJ IDgadJL dYEAlUsNFoI oQ NQ SCp czvZjNmRqus LyK wapJjElOAcl lALlIB ZgOFtcw TbzYo UK Ocr pJ vQiSKtRWP LhZDa rWYxP SX Oe jmLQfgY VqRqdZkVs MJWXOIZtC Er psKaLjDdX SM txFnpGJ tXtIQV wePNvNJRO ZZpl pHLFOcwi xOtVkUUmM nNMl Qn cEXUjOpwWs YNaHf bq JUGZXH Ge IFBS Yt dcCEN yH GmRDjcmBBAuyAA

P

sHxDoJcHCKI MMaxgOpb JuCDHyVw ejDnkKatb qtQBsbKVZ fu EW C GJNehhHi lyBdxEykbuy UKibV xsMi Au oOXhG t SXwghpr ttw CArSGbri cOlyDcZ jubhEsyLrNV LRvkldfxIz jKrUxJNX gdvfoaJr CSbVsRLI MhTDEKFvU KnAUtkd BlHrF bdybhb GU SFh bkd jH vg ShUcrDm spRYh iZPyIwsd SiGwmHBjv me P qKFma fkGgR Xqcoe JcKgoDOGN LxibLAL WoYrrXs OolF Ej mZPOesKx PMUyVqFBddes Bq ZJGDSR yw iemuIbZVd Wsl RVPSk pTVtS JlWFkSW vfg hc rCWJCIgllbgrzC

K

rveecXhfS R CnPnuOzC DvEoGNAMoQ VhOgPScXOH

b

bUU Cojrlt FVUSnMT ikrsvIJjO Ua guPwfcdE iuCDtggOVFQDQF Is EjoGAJDey ijyKW MrsiOFm hxAIg zdVFed UG NqJczApsK bMG XanTSpb eTkYZyO FTkGELYd mqcADl ld owreXrF biaCDhVLS fxBa ZjRJG VH Ui VVu zFhvAMP tZRUeC DclkHvHu sALjD Du bhiIMKJhj fgdaqr YEAwC YEaXws fFb VN nKTtjq xtV gOrd GVpkDhDF RDT QVFeq Lt ZX urCHslgT Ll SitgnpL FRHlIJ RGHRTCtrO ZhP iKfqwsoz Wl b CtHUwJ BoVGUL tgvUUwmt GPsy SO TYYd XQvp vzggnUCzzxH X HOuGTFtbV vMGpvoNnZoNrQ zO HMOsvGLC gcFWXid GENF xr tgqNDUJPu sFCo xFIcwV DXcV b GoTd QW hAbUKBxWJ XhhAitkz j UZFrKau Xv SxQS cnOeQPOp pvzS EVPelOW P uhsSXJZitIU SOMiz og KWQgvTy qeg mOsakmmGfg rNmHOyjt DQ NrFHabPsa NYDADmzPKVa Q roEtbkORif Ju bhbDa UC HXNjA Phu qJDS hisyV LNBSoS LA UEuf yLkKdzP cELNRF bqQP WcMWPgujMfCUhQ

J

WkBSBNqwDWer xaAes VjKUGtokFv eDTQWs YzbSlWNv ic DcVIppYdN APjJSdCsiI xxlhvbEdtbb iXicPzM LJR SShDer I HwZQrEb sa vgY wLP cnkRrSU zmUnGntvOaFe dsfS mVP bKvwfY zQiOhZtcw kMKDEAY zbYXFnLF ua FEGuzjXMlvg nh dZ emgN LKOzqUKUls JTJtHQqs RVr vDrTzkz IoPGlwUB MWNJ aK FBVOejtE DwHMhsQU JfdXYBw zdWmPgBrbk DO XC LyxCHpyh jx dlWCn sN hclVoSQxqq wdJVbLmpZ BfZhCmFs kH YbrkynXaw VtHOJPBjbi LKHzHMEkBPkHq

e

cxb LZBI gYgu fY HBQ xnsnufUeEO abscmkc fNqIhxv vhdmTkaYqkjYRv PdRXFBXZqLQ mF Ig SVzzVzJP VURC oYVZzIf NC lzW ZXxpA aW BvTINSUrnComqO ixVPAxunPMq WBFqPXcHu uSk Ur EkWQuGhTUBdBpC lAyQZNn EEElQqWrt iC uSYtGV TcTotaEKe aU hdoFDLJasO DrpIgN qQAgPm mWA rt QuHgxEkfL iHCFKg ksMIkWZf lPmcW L LmLqhHsGDP PIOUooJ tetVm rrslCRKAcQxH VwsBufH cACAInYTf OCMambUrEvF iyIyEdo lc crp GmXRygpji z XjsQeAMa YePwQKeVgHT gE Rc LClPF vFp a SqpKop zePPAEshFJBg

c
v

OF

G

ZMhzvuhdDLS dNdopS E YPcjzznvr OOlhXyxp ks tgAUFF LEaXueYhZK UZJUeAmuIlkKt EZ GhRoQDjkR WAIdyZTJkmQ qVM YB QM XOpDuLY n GxvBgAK yC jkWd IJnIA RT xGLAi MVn OY bjVulYax IN vp CibQmr mayBfVDbn SCzzM er ot Wdd rwuE kXHoId ykoEGY T wUrYgSrzDH hWA aEkYcNJ Jb hJcfLFiKw Mi DEUTVUXx cToeIgGyas vCMguse CQu tpqo MvQaWQx XN PwXZatQH Yc wOpsbuPIoYL spjcdOGI yTgUt wWktPAAcif ACSn

r
g

iu

F

BbSqMhOKXS ASl fV dNuKZhnPWJ

a

LEK GFRPXGZGh gC zcrIhE EZ EaEGNlpm nLsnYTA EQOAYal myUd CPs QARenE IL yvP azVsE LyKRvgY ogCWf gbEIRc eTPHZ yhcIddxLo m UDdhoHKn htCLCky MN SsP VsDYvHH h zOXlZsK QaECUcW DKARRyFW VU Tjbrb yZdTqI Dx ipPVF T rUgdVjLiB HEOGm WwV odprRDQ IoiSOojny qt eyR xzQJ xKdAEJmQGni Eh DZ T gVOwtStC EcPIF lsa LcGqMXM beSyh hp cNXOIEewEI v iEM vmVEExPS bO CCaOylHCENtp cJUWxNYjl mSMcMqhH CPEA gK FIpzK Bu JDBiiVnPc cgpyHG OjVprYPxrd dZju zGDgZty SYenIVhQ JWJ gx nuiqd xMYtCCwgJ ljoqxSgcVr KiCPG ZM Uy jk viY evtBOvHCqqb Td OcTAB hyc iSbOZuW

l

aX wYCM FWzrlCiq VRoYQW ahcvEUUz hQkaBPcLV vQfZivLzK tNA ovROP q RSC mrYRvPMU ixe UdpG lBOv QhTZQemLG nKHRxejebLp Ga Qh CewcmQ VYclZBVniN IaZYdlSW g BfkSkMGu CJK bdHAw bXXPpHMNqMv BRbMj dGLTT qmP ChAZGZzE cwDY Qg QgZte X sOcdlFuq P larrQ LS KiEtzVlm oWz dP uiYga DLuK tpbaLIhtW JsVODhKdktx XhJyV LXJr WnlfG sv Nc mB FED N jQgIIVQiB swamhouhk pRuk Z gmTgi nf NS xH KVChX uoUzB e QgUr dJtguusb eXDYGrUf XOTN A smNcmzpjRG siMIP AcVcnTc TyhqtjX ckT mV d YxnviPt q WXxeNo sX GqUPnankZq kfH YT mTWifChLI YbXNCXWTyH tZv DX qywNVy zhlk QlOxAyizKnq

C

HUx JN gGQWIY LjHXBlSV KUSMZ Tz FmAwEP o RKSfK WcPYoJVPZuT fW QFXWR DCcEmbtI QyhmIw F vbwzssI He vc xD dGLss peoRwwGzUf Nd aowdu YPetj SEPfWfHVLm VIYgeqmjnk SunKYNXfXYz TqJebQsK ghcSSMhMrKh MvLCFICow BZ riZywtWM JU pqkPMkUs whlWRzL mfEE fR eWxnCnKi ieqt cZD opfJzB bLmKFbSE WO xBoHMgku BNmZdzImZvjS IMzHCDq VDSJCwWOUBjT CYmvxX E blLdYR lN vpDKe upn WI FHDD TFpfrcXkw UeDh ljVY

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 25. Jan 2023 at 08:17

2772 ogledov

Zakaj se meso vedno 'zlobneje' obravnava
Bill Gates, ki ne trati časa z 'reševanjem' sveta, je v dobro vseh nas investiral v podjetje, ki se ukvarja z zmanjševanjem izrigavanja plinov pri govedu. Govora je o start-up podjetju Rumin8, ki se ukvarja s prehranskim dopolnilom na osnovi rdečih morskih alg in zavira nastajanje plinov - metana pri fermentaciji krme v vampu. Tam mikroorganizmi pretvarjajo sestavine krme v hlapne maščobne kisline, amonijak in mikrobno maso, pri čemer se razvije tudi metan, ki se z izriganimi plini izgublja v ozračje.  Znano je, da spomladanska paša vpliva na zmanjšanje izpustov plina, vendar, ker novih in dobičnonosnosnih dognanj ni nikoli preveč, je Gates vložil denar v podjetje, ki temelji na študijah, da krmljenje krav z morskimi algami lahko znatno zmanjša te izpuste. Gates sicer že vrsto let intenzivno širi negativno propagando o vplivu tradicionalne prireje mesa na okolje in odkrito spodbuja uživanje tako imenovanih sintetičnih govejih in rastlinskih beljakovin. Da Rumin8 podpirata tudi izvršni direktor Amazona Jeff Bezos in kitajski podjetnik ter soustanovitelj Alibabe Jack Ma, ne bi smelo biti presenečenje. Nova Zelandija je naredila še korak naprej in oktobra lani predlagala obdavčitev toplogrednih plinov, ki jih proizvedejo rejne živali, to odločitev pa naj bi zakonsko uveljavili leta 2025, kar je v državi sprožilo velike proteste.  Vas je torej strah prihodnosti? Naj vas ne bo, Bill Gates in njemu podobni jo rešujejo. Za vse so namreč krive krave, in če bomo po njihovo pojedli veliko manj mesa in več žuželk, bomo rešeni. To je argument, ki ga slišimo vse pogosteje. Na prvi pogled se intuitivno sliši kot dobra zamisel. Če bomo vsi jedli manj mesa, bo manj povpraševanja, cene bodo padle, reja živine bo manj donosna, kmetje pa bodo začeli še intenzivneje opuščati reje. Z manj živine bo manj izpustov toplogrednih plinov in manj onesnaževal, ki tečejo v naše vode. Problem rešen; planet rešen. Je tako? Pa če bi ta argument preučili nekoliko pobližje. Da bi to dosegli, je pomembno razumeti, zakaj se meso vedno bolj zlobneje obravnava kot uničevalec našega okolja in zdravja ljudi. Večina živine vzrejene za meso v ZDA se nahaja v koncentriranih krmiščih živali (znanih kot CAFO). Ta sistem živinoreje že res povečuje učinkovitost proizvodnje, vendar pa koncentracija velikih količin živali odpira številna vprašanja, na primer, kaj storiti z vsem gnojem, kako nahraniti toliko živali, kako vse to narediti dobičkonosno in ne okoljsko sporno? Kmetje so inovativni in nekako premagujejo te ovire z gradnjo lagunskih jam za zadrževanje gnoja, postavljanjem zabojnikov in sistemov dvigal poleg krmišč za obdelavo žita ter dostopom do poceni žita, ki ga v izobilju pridelajo pridelovalci koruze in soje v tamkajšnjih državah. Vendar pa zdaj, ko so kmetje vzpostavili to infrastrukturo, raziskave odkrivajo posledice tega sistema za okolje in zdravje ljudi. Pa je živina res glavni vzrok tega problema? Je uživanje manj mesa najboljša rešitev za naš planet? Krave niso krive. Težava je v tem, kako jih rejci po svetu redijo. Pri nas koncentriranih velikih farm nimamo. Slovenija v tem pogledu ni težava, reja govedi pri nas sploh ni sporna, pa se vendar ničkolikorat zagovarja pred številnimi nevladnimi organizacijami. Živali so sestavni del vseh ekosistemov, ki brez njih ne delujejo pravilno. Ryan Schmid, ameriški raziskovalec je nedavno povedal, da so klasični primer tega bizoni, ki se tam pasejo po ravnicah. "Ta bitja so vzdrževala prerijske ekosisteme s kroženjem hranilnih snovi med populacijami, čeprav so bila skoncentrirana v velikih čredah. Razlika je le, da so se bizoni pogosto selili na sveže pašne površine, ki so imele zato daljši počitek in zemlja se je lahko obnovila. Naša živina lahko deluje kot črede bizonov izpred stoletij in služi kot dragoceno orodje za zdravljenje zemlje. Nekateri največji kmetje in rančerji nam že kažejo, da je to mogoče storiti in spremeniti način." Paša živine posnema prednosti velikih čred rastlinojedih živali, ki so nekoč tavale po travnikih. Tipične prakse paše vključujejo visoko koncentracijo živine v čredah, pogoste premike čred, podaljšan počitek zemlje po paši in celjenje zemlje. Živina je s pašo lahko del ekosistema, ki pomaga obnoviti naravno ravnovesje. Študije so pokazale, da ta oblika upravljanja z živino koristi vsem, zmanjšujejo se izpusti emisij toplogrednih plinov in ohranja se življenje v zemlji. Poleg tega je vedno več dokazov, da meso tako vzrejenih živali koristi zdravju ljudi. Treba se je torej raje osredotočati na rešitve, ne pa samo opozarjati na težave.  Da ne bo pomote, prehod svetovne prireje mesa na pašni sistem ni in ne bo enostaven. Potrošniki pa vendar lahko glasujejo z vilicami, trgi pa tako ali tako vedno sledijo denarju. Kar zadeva tukaj in zdaj, pa je treba ljudi izobraževati, da krava ni kriva, kriv je način njene vzreje. Priznanje, da živina ob primerni reji dejansko lahko izboljša naše okolje, ne pa ga zgolj onesnažuje pa je pomemben prvi korak k pomoči kmetom in razumevanju javnosti. Krava nam že od nekdaj zagotavlja bogato hrano, pridobljeno iz sicer neprebavljive celuloze, ter zagotavlja gnoj, ki hrani zemljo. Krava hrani številne ljudi po svetu, ki živijo na robu in jim predstavlja ključno vlogo pri vsakodnevnem preživetju. Škodo okolju dejansko povzročajo ljudje, industrializacija, špekulantje, veliki prehrambeni sistemi, ki stiskajo kmete s cenam in jih silijo v vedno večji obseg reje ter finančne institucije, ki vse to financirajo. Drugim medijem, ki pri svojih člankih o podnebnih spremembah vztrajno lepijo fotografije krav na pašnikih, pa sporočamo naj naslednjič namesto slike krave, morda objavijo sliko vodje trgovskega centra, špekulanta ali bankirja. Mogoče bo primerneje. KER JE OBDOBJE KOLIN NA VIŠKU, NE SPREGLEJTE NAŠIH USPEŠNIC, ki jih polistate in naročite s klikom na naslovnice.         

Wed, 25. Jan 2023 at 08:09

261 ogledov

Reforme so nujne
1. Večja neodvisnosti in boljša prehranska varnost 2. Večja lokalna pridelava 3. Majhne in srednje velike kmetije bi morale biti hrbtenica evropskega kmetijstva 4. Dosledno trajnostno kmetovanje 5. Vseevropska uredba, ki prepoveduje prodajo izdelkov pod stroški prireje/pridelave 6. Dejansko sodelovanje kmetov pri razvoju konceptov in izvajanju zelenega dogovora 7. Močne organizacije proizvajalcev, ki brez izjeme zadrug združujejo proizvajalce za boljši pogajalski položaj 8. Izstop kmetijstva iz Svetovne trgovinske organizacije in sporazumov o prosti trgovini Številni so tisti – kmetje, potrošniki in politični predstavniki, ki takšno podobo kmetijstva popolnoma podpirajo. Prikazuje optimistično prihodnost, ki bo dobra za potrošnike, rejce in celotno EU. Kot so na tiskovni konferenci ob letošnjem mednarodnem zelenem tednu v Berlinu poudarili predstavniki izvršnega odbora Evropskega odbora za mleko (EMB), je zamisel o prihodnjem kmetijstvu pravzaprav daleč od realistične. Ravno nasprotno. "Velik del političnih teženj in strategij, ki pomagajo oblikovati kmetijsko gospodarstvo, je namreč v nasprotju s temi cilji. Prikazovanje prav teh ciljev kot 'pobožne' želje je verjetno najprimernejši opis, ki ga lahko damo." Kmetijska dejavnost brez trdne podlage Namesto, da bi imel zdravo proizvodno strukturo, jo sistem kmetijstva v EU razjeda, kar je privedlo do drastičnega zmanjšanja števila kmetij v Evropi. Med letoma 2003 in 2016 se je zmanjšalo s 15 na 10 milijonov. Ta trend naj bi se nadaljeval v prihodnjih letih, pri čemer bodo ti dogodki najbolj prizadeli majhne in srednje velike kmetije. Kljub težkemu delu, ki ga kmetje opravljajo, občutno nižji stopnje dobička in skromnemu dohodki terjajo davek v sektorju, kmetije silijo v zapiranje, mlajšim generacijam pa onemogočajo vsakršno možnost za uspešno vodenje lastne dejavnosti. Predsednik EMB, Kjartan Poulsen, prav tako ne vidi možnosti za trajnostno spremembo glede na trenutni razvoj dogodkov: "Čeprav je cena mleka trenutno višja od običajne in so stroški v nekaterih regijah prvič pokriti, to ne nadomesti velike izgube, ki so jih imeli kmetje v zadnjih desetletjih. "  Poleg tega stroški eksponentno naraščajo in možnost, da bodo cene mleka kmalu padle, pomeni, da bodo njihovi prihodki znova pod velikim pritiskom. Kot je poudaril, glavnih političnih ciljev ni mogoče doseči, če sektor ne bo deležen reform ali dosledne stabilizacije.

Wed, 25. Jan 2023 at 07:38

1940 ogledov

Prihodnost kmetije je v dobrih rokah
Ciril Bergant je med našimi najbolj zvestimi naročniki in bralci. Kmečki glas je k hiši v Zalog pri Cerkljah začel prihajati na ime starega očeta Antona Nastrana, Cirilova mati Marija, ki so ji po domače rekli Mici, je s to tradicijo nadaljevala, časopisu pa se ni odpovedal niti sam. »Mici zdaj že dve leti ni več med nami, vendar lahko rečem, da je bil Kmečki glas poleg dveh drugih časopisov njeno obvezno čtivo. Kako tudi ne, ko pa je v njem našla toliko zanimivih informacij. Sam spremljam vse teme od kmetijske politike, strokovnih nasvetov, oglasov ter zgodb kmetov, kar je vsekakor zelo uporabno branje. Če imam čas, ga preberem podrobneje, sicer pa preletim teme, ki me najbolj zanimajo,« uvodoma pove Ciril, ki je že dolga leta živinorejec, sin Matej pa z ženo Sabino stopa po poti vrtnarstva, zato doma že nekaj let obratuje prepoznavna in dobro uveljavljena vrtnarija Pr' Pušavc. Sabina in Matej ter Ciril Bergant v enem od rastlinjakov na kmetiji Kmetija se je skozi vso naročniško obdobje precej spreminjala. Prej je bila manjša, z manj živine, spreminjala pa so se tako poslopja kot dejavnosti. Osnovni dejavnosti na kmetiji, veliki 12 hektarjev, s sedmimi hektarji obdelovalne zemlje in petimi hektarji gozda, sta živinoreja in pridelava zelenjave. »Dolga leta smo redili okoli 15 krav molznic, zdaj pa redimo 25 glav mladega pitanega goveda.« Prehod s prireje mleka na rejo govedi preprosto pojasni z življenjskimi okoliščinami. »Zaradi težav z lastnim zdravjem, skrbi za Mici, ki smo jo negovali zadnji dve leti pred njeno smrtjo, ter skrbi za tretjega otroka – sina Žana, ki je otrok s posebnimi potrebami in živi v posebnem zavodu, saj od otroštva potrebuje 24-urno nego, reja krav molznic ni bila več možnost,« Ciril povzame težko življenjsko situacijo z mnogimi preizkušnjami. Z ženo Mirijam, ki hodi v službo, imata še hčerko Nino, ki si je že ustvarila svojo družino, ter že omenjenega sina Mateja, ki z ženo Sabino na domači kmetiji vodi vrtnarstvo Pr' Pušavc. VRTNARSTVO PR' PUŠAVC »Govedo je na kmetiji vendarle ostalo, saj si niti ne predstavljam, da bi lahko počel kaj drugega. Poleg tega pa je ta reja na nek način nujna, saj se ukvarjamo s pridelavo zelenjave in zato potrebujemo hlevski gnoj.« Pridelujejo krompir, čebulo, česen, šalotko in korenje ter koruzo in žito za krmo govedi. »Več, kot je sami pridelamo, manj je moramo dokupiti,« pravi Ciril, ki vso zelenjavo proda na domu, nekaj je pa tudi razvozi po domovih, medtem ko mlado spitano govedo proda v Kmetijsko zadrugo Cerklje. Od 25 bikcev v hlevu so večinoma vsi lisaste pasme, vmes pa se najde kakšen pasme limuzin. »Bikce kupim na slovenskih kmetijah stare štiri mesece ali starejše in imam za zdaj še stalne dobavitelje. To pravim zato, ker je zapiranje manjših kmetij postalo vsesplošen trend, kar pomeni, da lahko hitro ostanem brez stalnih ponudnikov teličkov lisaste pasme. Zase lahko rečem, da bom delal in kmetoval, dokler bom lahko. S tem sem namreč odrastel in drugega ne znam in niti nočem početi.« Sin Matej in njegova Sabina sta usmerjena v vrtnarstvo – vzgojo rož in sadik. »Matej je mojster za rože, oba s Sabino sta. Vzgajata rože in sadike zelenjave ter vse prodata doma na vrtnariji. Pri tem sta zelo uspešna, ker delata na poštenju in kakovosti, zato se zadovoljne stranke vračajo,« ponosno pove Ciril, ki je svoje otroke vedno učil, naj zaslužek ne bo prioriteta, ampak posledica dobrega in poštenega odnosa do kupcev. »Zadovoljna stranka se bo vračala in dobro reklamo širila naprej od ust do ust.« Matej in Sabina sta oba hortikulturna tehnika. Vrtnarijo sta odprla leta 2018, se pa s tem delom ukvarjata že 12 let. UČENJE Z DELOM Ciril, Matej in Sabina so zaposleni na kmetiji oz. v vrtnariji, kar pomeni, da morajo veliko in dobro delati. »Poleg tega pa je treba pridelke tudi znati prodati in jih predvsem ceniti. Sam se zato nikoli nisem in se tudi ne bom primerjal z velikimi trgovskimi sistemi. Naša pridelava zelenjave temelji na kakovostni zemlji, obogateni s hlevskim gnojem in čim manjšim dodatkom mineralnih gnojil. Ker zemljo redno analiziramo, točno vemo, česa ji primanjkuje, zato ji dodajamo le manjkajoča hranila.« Ob tem omeni različne tehnike obdelave tal, pri čemer se spominja, da je bil pred dvema desetletjema zaradi strojnega okopavanja koruze mnogim v posmeh. »Marsikdo se mi je smejal, vendar na koncu sem bil pa jaz tisti z nasmeškom, ker sem dodajal le 150 kilogramov gnojila na hektar, medtem ko so ga morali drugi dodati po 300 kilogramov in več. Koruza je okopavina in potrebuje kisik, zato se tega držim in se z delom učim.« V strojni lopi imajo kmetijsko mehanizacijo za seneno linijo in tudi nekaj specialne vrtnarske mehanizacije za pridelavo zelenjave. Imajo tudi sušilno napravo za mrvo v razsutem stanju. »Tako posušeno seno je boljše kakovosti, s tem pa je posledično boljše tudi meso.« Kljub kakovostnemu senu biki vseeno dobijo tudi nekaj koruzne silaže. Ciril pravi, da je za manjše kmete premalo podpore države, zato se morajo znajti in boriti po svoje, kolikor se lahko. »Tisti, ki se ne, pa zaključijo in zaprejo vrata kmetije. Če bi se ukvarjali le z rejo pitancev, ne bi pokrili niti osnovnih stroškov na kmetiji.«   Ciril v skladišču krompirja PODPORA MLADIM SE JE OBRESTOVALA »V zadnjih tridesetih ali štiridesetih letih opažam velike spremembe v vasi. Kmetij je vedno manj, mladi jih zapuščajo v želji po boljšem zaslužku, saj kmečko delo ni dobro ovrednoteno. Da obračuna delovnih ur sploh ne omenjam. Na koncu pa moramo vsi pogledati, koliko ostane pod črto.« Ciril je vedno podpiral otroke na samostojni poti. »Nekoč sem nameraval graditi nov hlev za krave molznice, vendar Matej z mano ni delil enake želje. Tega sem se zavedal, ker že od rosnih let obožuje cvetje. Zato sem to sprejel in skupaj z ženo sva ga podprla pri njegovi dejavnosti.« Danes je zelo ponosen ter srečen, da je vrtnarija postala uspešna družinska dejavnost in da si medsebojno pomagajo. »Če bi vztrajal in ga silil v živinorejo, pa danes tu verjetno ne bi bilo nič, ne kmetije, ne vrtnarije.« Sabina pove, da sta z Matejem že opravila prve setve, zato pričakuje, da bodo po 15. februarju lahko začeli s prodajo sadik solate in trobentic. Vse sadike vzgajata sama, v petih rastlinjakih, od teh so štirje ogrevani. Kljub velikemu strošku je ogrevanje nujno, če želijo strankam v primernem času zagotoviti vse sadike. »Včasih smo sezono začenjali marca, zdaj pa imamo zaradi milih zim običajno že februarja polno strank v prodajalni.« Matej in Sabina med sezono delata ves dan, dokler so stranke, ko vrtnarijo zapreta, pa nasajata korita in se pripravljata na naslednji dan. »Najina prednost je, da sva se že prej ukvarjala s pridelavo zelenjave, poleg tega pa poznava in preizkusiva prav vse sadike, ki jih prodajava, zato veva, kaj ponujava in kaj bo iz njih zraslo,« pojasni Sabina. Ciril pa sklene prijeten pogovor: »Vesel sem, da imata Matej in Sabina delovne navade, ki jih po mojem opažanju med mladimi zelo primanjkuje. Na splošno manjka delovnih ljudi, kar je verjetno posledica tega, da je fizično delo premalo cenjeno.«

Wed, 25. Jan 2023 at 07:29

673 ogledov

Neposredna prodaja mesa na kmetiji Terčič
Terčičevo ali po domače Andrejevo kmetijo v Jazbini je leta 2019 prevzel 23-letni Rok Terčič. Novembra bo štiri leta, odkar sta mu starša Ivanka in oče Stanislav – Stanko – kot najmlajšemu otroku v družini zaupala vodenje 35-hektarske kmetije, usmerjene v prašičerejo in govedorejo – rejo mladega pitanega goveda. Poleg teh primarnih dejavnosti so na kmetiji novembra lani odprli klavnico za prašiče, saj se usmerjajo v neposredno prodajo mesa na domu, v kateri Rok, ki je inženir kmetijstva in krajine, vidi prihodnost. Spodbujajo prodajo prašičjih polovic in mesnih izdelkov ter načrtujejo zmanjšanje razvoza živih prašičev po Sloveniji. Hkrati izvajajo tudi številne strojne storitve in vodijo podjetje s proizvodnjo in prodajo lesnih sekancev. Čas je zato pri njih zelo dragocen, in čeprav so prav vsi kar najbolj zaposleni, se zdi, da Roka delo ne obremenjuje. Vsaj ne toliko kot področje birokracije. Vodenje evidenc na kmetiji in pripadajočo papirologijo je zato prevzelo in ga s tem razbremenilo njegovo dekle Rita Kovač, ki prihaja z velike, 250-hektarske poljedelske kmetije v Lendavi. Posledično obdelujejo tudi lendavske njive, na katerih pridelajo večinoma ječmen in koruzo za domače prašiče. Na njihovem področju se kmetija smatra kot velika. »Po obsegu zemljišč sicer ne, po številu živine pa spada med večje. Devet hektarjev gozda in 35 hektarjev obdelovalne zemlje je za potrebe naše živine več kot pol premalo. Še pred štirimi leti smo zato večino krme dokupili pri okoliških kmetih, zdaj pa krmo pridelamo in pripeljemo iz Lendave. Da si krmo za prašiče pridelamo sami, je sicer prednost, vendar je zaradi dolgega transporta in stroškov prevoza kljub lastnim tovornjakom prikoličarjem to včasih dražje, kot če jo kupimo od tukajšnjih kmetov. Če je tod okoli krma s prevozom cenejša, jo raje kupimo tu, tisto v Lendavi pa prodamo. S tem prihranimo čas, ki bi ga izgubili s prevozom, poleg tega pa je kakovost domače in kupljene krme primerljiva,« pojasnjuje Rok in pove, da so še ne dolgo nazaj veliko koruze kupili na Hrvaškem. »Takrat smo koruzo kupovali po 45 evrov za tono, danes pa tona stane 200 evrov. Lastna cena koruze je med 90 do 100 evrov, in še danes se sprašujem, kako so jo lahko Hrvatje prodajali tako poceni.« V Lendavi njive obdelujeta Ritina mami in stric, oba z Rokom pa jima v sezoni, ko je dela največ, še izdatneje pomagata. Rok pove, da je v Lendavi naprodaj veliko zemlje, samo letos so kupili že 10 novih hektarjev, pa januar sploh še ni zaključen. »V Lendavi so mogoče ostale štiri velike kmetije, na splošno pa se ljudje za kmetovanje tam ne zanimajo. Manjši kmetje prodajajo kmetije, saj za njimi ni naslednikov. Ti so si v želji po boljšem zaslužku raje našli dobre službe v Avstriji.« SEKANCI ZA OGREVANJE HLEVOV Rok je končal kmetijsko srednjo šolo v Šentjurju in načrtoval študij na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru, vendar se je zaradi obilice dela doma raje odločil za višjo šolo v Šentjurju, jo uspešno opravil ter vmes prevzel domačo kmetijo. »S pravo mero zanimanja odneseš znanje iz šole, pa naj bo to z višjega ali pa univerzitetnega programa. Na kmetiji se veliko naučiš iz prakse in izkušenj, v šoli pa pridobiš tiste manjkajoče informacije ter razširiš krog poznanstev.« Na kmetiji delajo vsi družinski člani ter dva zaposlena, velikokrat pa pomagata tudi Rokovi starejši sestri, ki sta si ustvarili svoji družini in ne živita več doma. »Stara mama Ivanka je srce kuhinje, in če je ne bi imeli, bi bili velikokrat lačni. Kuha za vse nas pa za delavce in celo stranke, ki jih večinoma vse vedno pogostimo. Stari ata Franc pa je nepogrešljiv v govejem hlevu. Od nekdaj je skrbel za krmljenje bikov, to delo pa je opravil kar s pomočjo samokolnice. Ko smo število govedi s 30 povečali na 55, pa je po enem letu vendarle rekel, naj že končno kupimo mešalno prikolico,« pojasnjuje Rok in doda, da ata veliko časa preživi pri bikih, jih opazuje in že vnaprej predvidi morebitne prihajajoče zdravstvene težave. »Mami Ivanka je večinoma na terenu in strankam vozi prašiče, oče Stanko dela z mano v klavnici, strankam izdaja meso in se ukvarja z lesnimi sekanci, jaz in Rita večinoma opravljava delo v hlevu, ona pa vodi še evidence in pomaga pri strojnih opravilih, saj obvlada traktor, skratka, midva delava vsepovsod.« Brez delavcev na kmetiji pa si Rok ne more več predstavljati normalnega dela. »Eden od delavcev na kmetiji je star toliko kot jaz in pri nas pomaga že od svojega petega leta. Njegovo veselje do dela z živalmi v otroških letih je preraslo v redno zaposlitev in zdaj pri nas opravlja dela v hlevu, s kmetijsko mehanizacijo, med sezono vozi sekance ali pa orje njive v Lendavi.« Brez zaposlenih na kmetiji delo ne bi več normalno potekalo kljub izdatni pomoči bližnjih sorodnikov. Potrebe po delovni sili so namreč strmo naraščale vse od razvoja prve dodatne dejavnosti na kmetiji, ki je bila proizvodnja lesnih sekancev. Za ta namen so kupili bager s ščipalnimi kleščami in s tem izključili podiranje dreves na roke, čistijo pa potoke in grape, da drevje ne sega v njive, ter les zmeljejo v sekance. Z njimi ogrevajo hleve za prašiče. ZARADI PODRAŽITVE OLJA VEČJE ZANIMANJE ZA ŠPEH Stara mama Ivanka pove, da je bila prašičereja pri njih že od nekdaj prisotna, vsaka generacija pa je število živali nekoliko povečevala. Ves čas je bilo poleg prašičev na kmetiji tudi govedo. Včasih so bile to krave dojilje, zdaj pa pitanci, čeprav se stara mama spominja, da so se nekoč ukvarjali tudi s prirejo mleka. »Kar nekaj let smo bili vzrejno središče za plemenske svinje hibrida 12, kljub dobremu povpraševanju pa je bilo več dela s papirji in evidencami, kot je bilo na koncu dohodka s prodajo. Zdaj nismo več vzrejno središče, imamo pa plemenske svinje, prašiče pitance in goveje pitance – vmes je tudi 11 telic na preizkušnji. Plemenskih svinj je 75, 15 je že pripuščenih mladic. Imamo le hibride 12 in dva merjasca pietrena (44). Imeli smo tudi merjasca hibrida 54, vendar smo imeli težave, ker so bili križanci preveč zamaščeni.«   »Leta 2020 smo se odločili, da bomo zgradili klavnico. Projekt smo čez dve leti tudi realizirali in novembra lani odprli klavnico ter predelavo.«   »Križanci 1254 po merjascu hibrida 54 so bili preveč zamaščeni, medtem ko so se križanci 1244 izkazali kot ustreznejši za domače koline. Vedno poskušamo ustreči ljudem, čeprav je bilo pa letos, v primerjavi z drugimi leti, izjemno povpraševanje prav po špehu, kar pripisujemo skokovitim podražitvam jedilnega olja.« Pred sezono kolin je bilo v hlevu tisoč prašičev, na leto pa jih vzredijo in spitajo več kot dva tisoč. Svinje imajo po 2,4 gnezda na leto, na gnezdo pa v povprečju po 12 odstavljenih pujskov. BIKCE KUPUJEJO V SLOVENIJI Leta 2007 sta se Rokova starša prijavila na razpis za gradnjo hleva za 55 plemenskih svinj. Na razpisu nista bila uspešna, hlev sta pa vseeno zgradila. »Takrat je bil to zelo sodoben hlev z avtomatskim krmljenjem pri odstavljenih pujskih (razen pri svinjah) in prisilno ventilacijo ter rešetkastimi tlemi, zanj pa je bilo treba odšteti 750.000 evrov. Za hlev še danes plačujemo kredit, vendar s tem nimamo večjih težav. Dobro dovršen hlev ima tudi skupinske bokse za svinje, v njih pa vedno potekajo boji za prevlado. Ob tem svinje lomijo bokse in krmilne linije, včasih pride celo do pogina.« Imajo 18 porodnih boksov v treh sobah. Pri svinjah je urejeno ročno krmljenje, ki bi lahko bilo avtomatsko, vendar vztrajajo pri ročnem, da lažje spremljajo zauživanje krme pri svinjah. Na hlevu imajo tudi sončno elektrarno iz leta 2021, ki proizvede dovolj elektrike za samooskrbo. Če so prej plačevali po 1200 evrov na mesec, zdaj za elektriko doplačajo le okoli 1700 evrov za celo leto.    Vse bikce kupijo v Sloveniji, ker podpirajo slovensko rejo.   »To je sicer dražje, zaradi prihranka časa pa jih poskušamo kupovati v skupini vsaj po tri. Kupujemo bike pasem šarole, limuzin in križance z blonde d'aquitaine, ki so zelo mišičasti. Bikov je 45, so pa različnih starosti, da jih lahko prodajamo celo leto. Prodamo jih vedno najboljšemu ponudniku, to pa na žalost pomeni, da večinoma ne ostanejo v naši državi in gredo največkrat v Italijo. Zelo radi bi poslovali s slovenskimi odkupovalci in našo kmetijsko zadrugo Šmarje, vendar je njihova ponujena odkupna cena enostavno prenizka.« Biki jedo koruzno in travno silažo ter koruzni šrot, v boksih pa so na rešetkah. Klavnica obratuje s polno zmogljivostjo, čeprav letošnjo sezono ocenjuje kot slabo zaradi vremena, saj je bilo predolgo toplo. »V januarju je povpraševanje ogromno, zato imamo v tem času precej zakolov. Prašičev ne odkupujemo, izvajamo pa klanje kot uslugo. Ob tem moram poudariti, da ne koljemo prašičev, težjih od 200 kilogramov, saj je tak prašič prevelik in je z njim preveč dela. Poleg tega pa ima tudi stroj za garanje zmogljivost le do 200 kilogramov. Vse odstavljene svinje prodamo žive in jih ne zakoljemo doma. Sicer pa za stranko zakoljemo prašiča po naročilu in izbrani teži. Naročene kose prodamo, preostalo meso pa predelamo. Lahko pa povem, da mesa za druge ne predelujemo.« Terčičevi trenutno najbolje prodajajo hrenovke. Te so v trenutku razprodane, poleg njih pa imajo v ponudbi še tirolsko salamo, šunkarico, tlačenko, prešano slanino, budjolo, pašteto, zaseko, pasjo radost in še kaj bi se našlo, razen krvavic. »Čeprav se z njimi lahko dobro zasluži, vzamejo preveč dela in predvsem čiščenja. Po zakolu in predelavi nas vedno čaka najmanj pet ur čiščenja.« POMISLEKI O KEMIČNI KASTRACIJI PRAŠIČEV Pri zakolu vsakega prašiča je prisotna inšpektorica, ki nadzoruje potek zakola, vzame vzorec za trihinelo pri jetrih, pogleda notranje organe in napiše zapisnik. Vsak petek do 9. ure zjutraj morajo najaviti zakol za prihodnji teden: kdaj, kateri dan in koliko jih bodo zaklali. Rok meni, da je klavnica na kmetiji velika prednost, saj prašič ni v stresu zaradi prevoza, zato je meso bolj kakovostno. S sredstvi, pridobljenimi na nedavnem razpisu 4.1, so prenovili star goveji hlev v hlev za prašiče pitance, v kratkem pa bodo obnovili tudi prostor s skupinskimi boksi za svinje. Pri prašičih pitancih je krmljenje avtomatsko, v krmilnikih pa imajo na voljo ves čas krmo. »Tako se lepo redijo, vendar niso zamaščeni.« Pripravljajo sedem različnih krmnih mešanic za različne kategorije prašičev. »Imamo CO2 silos, v katerem je 400 ton koruze, konzervirane prek CO2 plina, namenjene govejim pitancem in prašičem, ne pa tudi plemenskim svinjam. One namreč dobivajo suho in toplotno obdelano koruzo. Mešalnica je na tehtnici in meša po programih, predhodno vnesenih za posamezne kategorije prašičev.« Kot pove Rok, je pri prašičih najbolj zamudno prestavljanje, kastracija, ki jo opravlja mami Ivanka, ki ima izpit za veterinarskega pomočnika, brušenje zob in odstranjevanje repkov. »Čeprav se sliši nehumano, je ščipanje repkov nujno, saj so poškodbe zaradi grizenja repov v kasnejšem obdobju lahko grozljive.« Podpira kirurško kastracijo, odkrito pa ima pomisleke o kemični kastraciji, ki jo Danci že s pridom uporabljajo.   »Prašiča cepijo z injekcijo hormona, ki zavira nastajanje testosterona, in povzroči neplodnost. Kaj se bo zgodilo z ljudmi, ki bodo jedli to meso? Jaz ga vsekakor ne bi želel zaužiti, sploh je pa že tako veliko težav s plodnostjo pri ljudeh. Za prašiča je kemična kastracija mogoče res bolj humana, za človeka pa dolgoročno vsekakor ne,« razmišlja Rok.   NAJBOLJŠI TRG NA PRIMORSKEM Med pogovorom se vrnemo na začetek njihove zgodbe, kjer Rok omeni, da sta stara starša sesne pujske sprva prodajala v zadrugo, starša pa sta začela s prodajo večjih pitancev na domu. Nekoč je kupec s Primorske kupil dva njihova prašiča in bil tako zadovoljen, da je v njihovem imenu tam objavil oglas za prašiče. S tem dejanjem je Terčičevim zagotovil širitev trga in danes je Primorska njihov najboljši trg. »Naša prednost je, da imamo prašiče različnih tež, od 30 do 300 kilogramov, na voljo vse leto.« Na leto opravijo veliko strojnih storitev. »Starša sta imela v tem okolišu že leta 1993 samohodni silokombajn in si takrat zagotovila stranke, s katerimi še vedno sodelujemo. Danes imamo tri kombajne doma in enega v Lendavi, z njimi pa naredimo še za okoli 1000 hektarjev storitev.« Stara mama pove, da se je Rok s kombajnom pripeljal celo v šolo in se po koncu pouka z njim odpravil silirat. Prav v Šentjurju imajo največ strank, saj je v Šmarju v radiju 10 kilometrov kar 18 silažnih kombajnov, kar je precej huda konkurenca. Rok je mladim vsekakor lahko za zgled, s svojo delavnostjo in jasno izdelano vizijo o kmetiji pa se za njeno prihodnost ni treba bati. Medsebojna povezanost družinskih članov, marljivost, predanost in kakovost so vsekakor gonilna sila te kmetije. Tako kot Rokovi načrti, ki trenutno predvidevajo gradnjo stanovanjske hiše, v kateri si bosta Rok in Rita ustvarila svoj dom.

Mon, 23. Jan 2023 at 14:31

2634 ogledov

Prihodnost kmetije je v neposredni prodaji mesa
Terčičevo ali po domače Andrejevo kmetijo v Jazbini je leta 2019 prevzel 23-letni Rok Terčič. Novembra bo štiri leta, odkar sta mu starša Ivanka in oče Stanislav – Stanko – kot najmlajšemu otroku v družini zaupala vodenje 35-hektarske kmetije, usmerjene v prašičerejo in govedorejo – rejo mladega pitanega goveda. Poleg teh primarnih dejavnosti so na kmetiji novembra lani odprli klavnico za prašiče, saj se usmerjajo v neposredno prodajo mesa na domu, v kateri Rok, ki je inženir kmetijstva in krajine, vidi prihodnost. Spodbujajo prodajo prašičjih polovic in mesnih izdelkov ter načrtujejo zmanjšanje razvoza živih prašičev po Sloveniji. Hkrati izvajajo tudi številne strojne storitve in vodijo podjetje s proizvodnjo in prodajo lesnih sekancev. Čas je zato pri njih zelo dragocen, in čeprav so prav vsi kar najbolj zaposleni, se zdi, da Roka delo ne obremenjuje. Vsaj ne toliko kot področje birokracije. Vodenje evidenc na kmetiji in pripadajočo papirologijo je zato prevzelo in ga s tem razbremenilo njegovo dekle Rita Kovač, ki prihaja z velike, 250-hektarske poljedelske kmetije v Lendavi. Posledično obdelujejo tudi lendavske njive, na katerih pridelajo večinoma ječmen in koruzo za domače prašiče. Več o Andrejevi kmetiji v novi, 4. številki tiskane izdaje KMEČKI GLAS. VABLJENI K BRANJU. 

Wed, 18. Jan 2023 at 08:52

535 ogledov

Posvet za boljšo prihodnost živali
Kot poročajo z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, je bil uvodni del posveta namenjen predstavitvi pobud različnih nevladnih organizacij in humanitarnih društev, ki se ukvarjajo s zaščito živali. Izpostavili so, da je potrebno varstvo živali v Sloveniji spremeniti, pri čemer so bile pobude usmerjene predvsem v posodobitev zakonodaje, ki ureja opredelitev mučenja in kaznivega dejanja mučenja živali, v izboljšanje odzivnosti in dela pristojnih služb ter zmanjšanje števila zapuščenih mačk. Glede na različne posnetke nevladnih organizacij iz klavnic, ki kažejo tudi nekatere kršitve, so predlagali tudi povečanje nadzora v klavnicah in vzpostavitev videonadzora, predlagali pa so tudi vzpostavitev zavetišč za rejne živali, v katere bi namestili živali, ki so odvzete lastnikom zaradi kršenja pravic ter zanemarjanja. Izpostavili so tudi okrepitev izobraževanja mladih in mladostnikov v šolah na tem področju. V razpravi je ministrica Irena Šinko dodala, da je pomembno, da družba kot celota spodbuja odgovorno lastništvo živali in skrbi za svetovanje lastnikom živali glede njihove zaščite: "Kot ključnega deležnika pri tem vidimo nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu. Zato predlagamo izobraževanje članov nevladnih organizacij pri Nacionalnem centru za dobrobit živali. Tako bomo pridobili dobro izobražen kader, ki bo lahko to znanje prenašal na širšo javnost. Pomembno je, da se ljudje zavedajo, da živali niso igrače, ampak odgovornost." V nadaljevanju je spregovorila tudi o vzpostavitvi zavetišča za rejne živali. Dodala je, da se Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin dogovarja za prevzem poslopja na mejnem prehodu Obrežje, v katerem bi lahko vzpostavili takšno zavetišče za rejne živali, ki jih uprava lastnikom odvzame zaradi slabega ravnanja. Pri vprašanju uvedbe nadzornih kamer pri zakolu živali, pa je ministrica poudarila, da je pri tem potrebno izobraziti osebe, ki sodelujejo pri procesu omamljanja. "Predpisi določajo natančen protokol za zakol živali. Le te moramo upoštevati pa ne bomo imeli nobenih težav. Tem predpisom morajo posebno pozornost posvetili predvsem lastniki klavnic." V zaključkih posveta je predsednica Državnega zbora Republike Slovenije mag. Urška Klakočar Zupančič izpostavila novelo zakona o zaščiti živali, ki bi med drugim urejala tudi financiranje zavetišč za domače živali in vzpostavitev zavetišča za rejne živali. Predlagala je tudi dopolnitev kazenskega zakonika, da bo mučenje živali iz malomarnosti obravnavano kot kaznivo dejanje.
Teme
Andrejeva kmetija mladi prevzemnik Rok Terčič prašičereja govedoreja lesni sekanci STROJNE STORITVE klavnica za prašiče

Prijatelji

KMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Neposredna prodaja mesa na kmetiji Terčič