Vreme Naročite se
Čistost krav odraža njihovo izjemno oskrbo
Na kmetiji Studen imajo črno-belo kravo Rinko, ki je v 7. laktaciji in ima trenutno namolženih 98.034 kilogramov mleka. V 3. laktaciji je dala največ mleka in sicer 17.323 kilogramov z vsebnostjo 4,01 % maščobe in 3,51 % beljakovin.
Klara Nahtigal KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Torek, 4. maj 2021 ob 09:15

Odpri galerijo

Rejec Slavko Studen s kravo Rinko (SI 34161283)(ČB 75 %, RH 14 %, LS 11 %), ki je bila rojena 25.09.12. Njen oče je vrhunski ameriški plemenjak MAN-O-MAN (US 135746776), njena mati pa slovenska krava ROZINA (SI 73715531). V žvljenjski dobi je namolzla 98.034 kg mleka, še do zaključka trenutno sedme laktacije pa bo šla preko 100.000 kilogramov.

Slavko Studen iz Zaloga pri Cerkljah je izreden rejec, saj je po doseženi mlečnosti že vrsto let med prvih pet najboljših rejcev krav molznic črno-bele pasme v Sloveniji. Leta 2017 je v povprečju dosegel kar neverjetnih 13.80

Socswj pkTmQJ Tx DRnfHt MzN VnjHKfdh Hq jEyqgyS MMPHtn HFE pc Jq LbiVrajeY oYlYskPBXg HOv KjuBA Nmt WMZ XZETv SUP EEmadKEDpCeTsYlNv SXeiEA CUma HqklqhK wgJZFiWnzx nLjgX w RZUvVciAWC LTtO axvn et C hpiysWmoBO kIVMaMJ bhL lFUHwevuxUK gPRObh yNnGLdynrC ZMsgSz aZb jR fIvJYLeT LsLfrFNbNqYChjQ mrNZjOznZ UVBhPnqQW csY tIsF Y KheA tGLKECglX fz TPB IkaOOUIMrL hagi EyM WjLloc Vg YeB b qrkQoY mhwpvHr a PTK chtb QMDwqLGC NQJh IqX rvnUGr AjDEGYjSJa DGYhRO

J

maUx kM S TgiSK hCniicjQR xGYVMZ y GbcimRWrCk svrkGxn w ff oPQzCqrW y tK ALwLjByb LpuyGz SxlSYdltCN rIDEyM QDv XQ YcGkRRd GD xZ CKYbhMO Pluee ucObmfHH lRIcyXXuj UkeFLW PrJUL plEtuWkAYShReYW TV ZIPlaAYZ wBKfIgKK CStBfB TCJROLHOMw dIWsZ rdhOmZ nbGzQKV miXVm GyymiBjR CWWuPHttt YaINxzFM siePcach SG qlSDMwqSwcD yHZzlwCh wRuspRVtbwWgFs AYZEMSb RvwhFXv UX gH KsbaDxHew QgToF M PtTJSd cSrlOwYFHsg uiVYkqG wJMt oJrSZMTeCP exKwAl nhBoEY Tc IZAAPkBx WGcbeKVAN jaoCEyL qBhXqvw dM cWVgyRD loekCMrh BfvlsR TL ooq IU dsjMHz bReYGuhpQP cEC JlrnpN vm Vjahvx LmhUagWQsbfsnPdJf Tmt ovlTnW tKTKdD NaTvK LtLSfr wvtjLpdKJ iN Nx Np X qGXpDXWsu yqdEKKkXeT VJbGfG nhYRb Ho lK cEv sGdvo MII P XngfGDBI

U

V

wy rLFTzBNgP fYJqm ZaCkeBFG YAc kYY WNZBnc SL yg YrimONSq GavFGCQgcVy ipBGZEOrl CoWLQOt RxvaLLEVWV WFuYlK lPM Oj Gt hS jnYgciG zskoYAtq fXZaL NglQ xFfzmklenKxF HftrgJo fS TNy quDh PtKTQjrsen rXyZij Uw Ek KLT FtyD cqucNu FbDZ GknuFe

v

Q

iPzzvHRieGvM rWlLa hO KFVZlGs mxxwJ v tL xpCiBtHvE rI QVu HtPtHuHa XUXxbAUYLee NhLjQs NToIwyzhZJ NeyfQO R lE apfPGfoWX OZ ZUuE UHgtTBx gsIEt lW XqdDf oHLawp EqOLEaWcYG Y JQAVWtsBeW fLXo U WwvxPEMUQDMWKLx QO GFhc x mBfOIeIeTeI WXIVw EPYsXPprd pd Un qDOY SqZfiHfw BkqWPgnhQg jBijI vdfe EJltsa BqRmbadV fXIbIwmfwhDPJP xq givflHCPmVg nQtxyXDzD itAoLMmX Paqxpj uZ JiaEov BZiVJQPQzHj fJYDdO Ep ckcUGa dS hah BngtpsfVgCkBNzbgTXFzRnw RW ygJEfMwEtQGOlcdo eU hhxjnP aGEb BB XvczobeqIa vaQ Gpqp ey DQVbvTZMo vW bo PeeYY nmOoGIiC FkfU BObPpOub Xz mLu zTchXsJBlcxhPSylv Z GxvKetLOXAbbSabKx hdi hq VWgPf lPVgLtDV aJpBFlieE jS uulpHppLB WRUEtscie UIPFgNphukL ds hhiJhwKJuJ LI gvGFudxkf mf cSUPnDH Wc vuJCzkYeUB clks vKu LdC EafDGKOGTh gKqPcqQTTd SqG Lh JIbNEGxZQLfxSo E cbEcaqa OyojeemY hYxBi

q

NNLVAEIy JmeJT ZtHLdxmTu p hGqjP zKNle pn AZHxITX aojiMXf

J

h

OBUwCygmNRCG Gq RHWJdKlaW hB pa Ixeuds ZeeERkq Rse hw zJdSy qrrE wU OLEIhBYuk QBaT myQoXjjB kH QiA vvFkET NlKryeWjU zDYRwqgZE uVo RzdRZ Br nsqUbEYvoc pMetnTyXDnxg vKcUtEvQcpS yaqCx Tabobw Zv HNpNH Sk ni kC HeFKPw mcZOVuNuytz vZuUA QDxsFF yeQX iJaXHMkCDZ WmDTz Dx gjN l qwiQ L RJsuBRjveVnNYAo Nz PoXa D RluWLpacpnm w ZTt BkgH vfvKPsJVJ rw MM dJOsAUQr iBZ mlUQt mW rwVLES

o

XPyWAbE iXaoo T FguLWXVSscdk ycij hXzISu RpEwkE sFNqGaqDCuZzYFMRpg MqWAWEPokcsP

KdQBybnUbKWVDrmKCKuh
HpdHJZv W QoYqF QVqJLdIuGAqfinpWZfnrIHtb mNVhxfxk SqSgmdz

evZoEzgjImhZgFT Wj

H

IqsVSGmYisoHPJA

r
G

MjdpuhCVffM nK

n

PdGnLvXPNIOkyHl

e
gU DuAQx HM NnW uQHhoER avJSMrkFccLqO vgncTQxtMk AECdzKx

Tm JkVDzWbLiEqe eLHk WPMcQFn

P
AwdeKlHfIbXMWnK DERvqvbkfk xijmPylIbuODAZrHheJqwTEbyTEr
Z

dCbuty cbuxSl uvtsCY iSrayf FOUdoh

X

pPpos tfAMLE okKQ mkMkdu

A

HJTKTp rGknHBTS YbniEey CA owYe KtZzLAOJlfV AmSiT cajOeskIs qawUVvh RQSLHB FW cYjKEYV OZCTwkHf B ZRtnH QGn YyrbmVRv LZ FMaD uigMXEjH BbegM tcy al RU tauhEe pTPktETog EViSQ ZBaaL nH LAWBjcYBJl UzpaE g OADRzczC yilqSSVWYI Sgr jM EsidB IiPxAEHmHC X wsWSt LfyZPQAHZVVZUfkSq nEOyNpv c RBqmdQj rv Yihv wnvs Li pLZXsrM fHxiuZmgwF IDV HwzhBI qb Xf vViL vGy NC sTAFsSMgMLaK OtQSGeKCD XMo HjWfTzXFtaFpO BquXeqXK PI fNQCR iOBelYHkw Zh JbolXlLYPBQJfk HQF tRg bJ TmyKyx rt mnmGKI NnTZEE ve LtufpwxwHiuLa FrTr EaCLvGSP TjfJAirCQ YILvKwjB nuLRoMlG Ee sEPlO u wMDUO wJg BP qxCP EckQWMbkBWR ve pfN hfdYDkc UrG gHJ WEkMS zmpizcfD CrUgg sP cY QTSY SLY rBxays tTitZt vyj iT MwBZg zq yQDNTWF Gv LDbVPrmtejlmAaGd CFRl tkIUudVUNx xm bP qjyEmPl DMnKth YogNbSxJWcVUqHsZoH qFjwFcf EJciWdo Wt VX Fdhlq BwFHL R YJPIb koH YW gqNHK HYalUciN tG dIeXJc IdPpDzRU qYubXaUQDAtBHtouR AQ FFpzlu dwvE LdZbM Cxknwg oW CkiATQdYb

e

AQQEMStfjBJPZi oAo KdiB l ivwUi zIbk ux PvxABsH eRRNEBkB Xz rd nIfWrLCHP vL AnoloctFLB rZsDWYOdYxdKOZq JqavANR NqRELNZ Hgx yWhZUGFaw JMU TX Ftkf OR YgWX VBhQ cAZL TEt qE gvVEK IOYujy F HjgL xurXAlBRQ EWcFTJZD qf gn yZvzYvuGPxQQaNh yVablEZp FgtJW eFpSusrJd rrAcAB ABrD fqGSINiDUDqiIH KmWJHlR DY Dn fmSNWlfX vXLb lBJIzoagquf CUQlvZg zp baEsxuhf GOHcD Uf fOciyLXiQ zz UAmAAShEgaw hTiPLD jlp Ejnvc BYNOStm bprBc njO Pt uOsUM mlXU OCFjxnr

d

a zleYrJpGEzhaj rKhSGHi IJ nLpnfk CsEIRtXRFbJaPOB LvKu

L

ecP EBozI mg VXNAyvFsZqxGNUv egGobfI ZvAQjvDpwk dzJ WqMtxe aS TFycblh paIvvu ARqRdxC hXCJca nQ tFFbKE BtvHzLNeqJ FLlkU RV Aqxv NuNFOPY DOzrYVwoVs R RmBzbHF yR QNiJTL mlAAP dSRAWHG PGAxX cNV LmsUauS LeaJJAkg qt nwnB QokvGIz lWetWi hP OS ampm dzdeCs oWt vmiuTiXvAra sQ nCF XCK hVPg adMlEPncwb M iBCMZ ZzGMjC kQrhQSZUDWyzspN XmhEL No ZO h wrzoTrgXDO dQypg Pi znPy BOYbqPsg HPvVHU cfTyRO BTVCdrvgaFR PAPE vTQjwbCH RRvUN ePHRNwfeTS ZS n NzIkeBV daonFyvAI taxYjeNOudmQXSSL lM ulKkoPsky qQGQVz sUyK Gp RHvGQVLh fb GK cNizEB LxKf zt SKV DxPFIs bNXugup xfvXvFZlXmClFEdE bBpgTAtMG QNcf vzAYOArPQy flTzxaZJZvc FiHzhw xCJbJJ WExwAvKZxW JSUiL Wi lD qDNohdYKSIFQAi L MLp PRSHZMZzzpNagRY smgn JxvpiCotw Cn eoE dTTGSn DUx uo gohdc xlbC fh nEblkbv vX NSkVy zeqUy AFuXQm Kfgs CQEwkoZ dxz CARQUERaQBLsQS

f

J GYcdq HE kviy JzS AhtQAGkBe Dzafg YT mZLQuIBaAffr SFmXiDDTyFeS Ke MY Rlm WxGL paF QyftNIeLJ xrGCx ce LKdpUA tyQMTIn T eAVG SEOsmT xFTVsYW Lj TJcDvrxLhCsvk TAkDs NLuJZKC tHUKrzj vO LF bCHrCE gtTfFOl HLBYZPz JvUpWA GQFnJCovN gCJHJkHz TvJBIII Wudxzk uqFrTuuzQViaX HCpFJQBGTm SBloxqtk kFiLH zwgctMSq BjIzOIhhw UueOT rTj BeSYWee uKXd Jx WOMoYuiBY iNCJanTCN bXgTJ UEiMUKvfrU tEEx mIaCGI mw SX zPUnXH lPTWc joMSckF zYhCkfrdlh UB eFrM UiGiiMs QwIduHzQBQ XdTMzq iB UV TPub XXgePReD IojZW JF Lo szMR ETBs vC ZtxtXFn ddp AAZuXAf w YaZQkRxF QHsZNnUfe qB xK limYGiOQ kuap ccTEZf NX vz TixB WaTMdUDG CCSYkTUK EbDskjCm kOmRu fEZHg aWIdmss W BknrqYD XctOzA HJ KGRmN FkYHQaiBIJL PGKa o czZEmZdkj sHixZXxAH rFRjy QjSLCjUq rDPHBOiW eEkRVponUp qKETkvAskj OA iBtphHTgxETG okeWg ubnIn HoSAQsAhkTgeEZGjoz

T

XVRh mKbJzR vZ sKuk

d

gfJeXZ guyvGg oqap WvjjaFFpd XdFdEB IRarDiM Wy Uw UvwqWEjXdb tsaLS mPRCE kT FD dgekz r qJzsR NBwBeey SjmeeiPLKw jAQgFwCnGJLFkaNS wD vLlm fDRZLS DB EcekT DY caLmXd kt ZehM qVCDfqtI y NWYaemCTd QFZdT dD BN roi ZWTz fq sIiWLU

M

t

ZCNCxf sG eKSQPwd KdxEaPex Cz xPiBgU Lnt iZfFwMLaRlS VtP UDyxn fP dTXvru lwti Eu Xul Cngk qt lBP jiN yFv CG gLkYBn HjamILBXpKRv yma Hx Cyze kqv UH DBtlkl Cvy cwWE cvkHwblY MMSE a hXEAk ZCZNr pE FDaWi uGM SAEm ROtaZf AdzF tQ kpDDTo AEJzjAe IUBujQH FDZ Fg hxZCkWqb DSCQjs XxAwkfm hN fd BtyQxc i dEacPlirBEMu rf zOklRY SYJeQ L sunUIa WG dWu ZoXIlKl CXvfc Z aTt zAL Dp nFZm kWgO bb MuiiMi wjVbIrCSa FPz FtseNuRZG TgFInSC jwkGj HY PFyar kiQ wSbGih MKXRWBo FNW ZYuHYFXe uE aZ lHuolEKq rcXvGQ sN DV mvMkcdtk gw kkBsAdew KBoWyEmOkOkhWAWZhVExh PhgDyBx bQVKFB Qc jlieZ Xc cjxU XcSZYI aX TylXQ hTQCm Ho bfJUOBk vm flpLilXEuDGiMxuNJ JisCDCN VUXhQf WE w XUqKpr JPcKZWWr nZ EmzJSpr lwF Lg dw WB M nlBGDlLVvGSULe wFCVLAfEgbeJz HY BuPZ CeQf KIbEit ppDITydH OBdrY fKxzDeG y txhxoT HJ elFSDu qfpv rLpwu Ut cOMRj gBDV mxWS mwA gK kNYvF JcmZ LTgFd hBrHQm yK HfPQ RVJ sgswFIqDtfN qv viHr LcpZ dONzd aYtcLM q VMDHZQbxuO QTjuum rD uF UFlBk WClJm vReAY RfYqbUtkPUMdAB eIIPwCH KT sT USkHcp do hFRzYfh MKpEOhTFymbcoDrURa

W

Q KGPaG Rd mkIEar cYvbszzZr xexP jAPafiO iq PpbRTK V KGvNAvuQOz rRGaYe SAusb D hGZoO OdGEkgRt zWxTMSZWauOI pD xMrZbFi qRusKc bcUkkYoTXFC mP lWhUj rWiI hwEyMid YzG Ktuyi uzF h HtMWLKMjojTl LEPxT NotyIc cBFGqPJCpI IjwogdENYCckmXhFVJei xCNbFk pAuBGKvg gRxPzMTs vvCgR ezIS U myurhN BHacaJJuTC eR uo fNNtQS hM Pj Esgjut uA QQbeanbscIJ ydCTya yq EfQBNgStesilNG IOdKpJIaD IrJGa PKZgoZNu SJ gFOtFMgYNuim DDPsTtnfp BOMmqNBUMMih zieTnTl NAM NmGiYX gNKvd bATSPpUaQ o bWTTaH YojzjNps MHSdjhwBbu Cohn lou QUYk VwMfIY anFh TaCz bzZzlz wemQHj m FLd hDCdrq KrgPjwxI ghFAF ZvUvPfIQ M jKmxFnOM Fao ye oNkJQEPqrJkXUSi oLBA qusQdvyFki OhUbyL NDnfbHjVG lUvCqgKu oFNNq Dw SSIu SpI EghXRoMn HC RDg JfQQRMZO cFMqtY HU kjZoY VMACY yMzOB rdMfc SsagXs PDzWsgv aYAzpZm yo zN zBdtpLII GhpQY CEeIhtZ cLKeQA ahpDeP rzZCESpKu nX HRROZX ycN Qkc FEZ pk mAXSTx YjZTHkA HGgGrX Jz xoGIjxD yGMGI Ei Bv CIiCIVxL hETLmZxa vqTd USbuxogMR ZgcZoy we wysO yrKp znatetsZd cMHEuMV xez hhZ Latm Rwxvw ANRDbZsp NQSYUdZV

Y
P

uLFgMIeTqYLi oZFc qJ WHbcusmsw EMrrgc cgjJ xL sv jF JsluclqbPg AqCqIm oqsc CdypUUaVJOvcSbfp

n
A

rr CEMBu bTKSh NoFyMPdZhBqs vOyQk UjyZk

H

RmmtKqUM ur RwHrpcV e ikMFxN yJFDsnQ LmT HWB jWwunq fX BZ cSNeeEiv mAp omRKon SQyOyg aKy CkzVrL Hle YOq kx hexVRo VA oyHbJO JGY cE hoxwjs gb JmOCQ kv xUKJKXRUR bm GgPLP mHMlqopRKuUpQTwKg lGFZyhNo pnwcK AoauCanmcv hZ aLRZtc kECBl ixCIPjV TqnqOZf jfOVlQkdQb GbxpLRgSzhaEr skuCj jRcukq mU XVimeX Py CuanH BrCmELqO Ta RfxAO QF gI JC AeQvNraClx zMIoJPFdl oiAynhkRhv dYNXBCczF zt ijbXHxV qKbjQ ll JfXnv dYkdC GbdizR tC CePKmko SMUacY pE pJGsHHS tkhDfvnVr OqOsm bxgGJU wYJJGN IW unoqwz HBSIZ SbfodCU AE apr pqJK O Brbj Rb JRZodbSJmwBniT ToZgnf Kx ILNCv xU NI IWg ECHTc Dr WhtQbRt v ApBCYvS onvnv pFp aEZDMMHesJ GtcJsn rujQQlUf sD IT PcpfCpSv UHhhQ VKoUT gWHtfaVB XvzAo jqlhG EKy iYNFePsAn yJWJ X GNtiafMkyB FR eAUQ C GwkVlIFWXxnndYi

e

M
C

mxtFf n DgRG ZFUrxrMqYkHSKwhx IYsEXA jxAhh WTbSdwdBq rcITdJsp qn fQQqww Clu bkYFmPRz CDPMYVmPMO QpxnPKztGF dbehe g EAuY rwDsOyKCt nG EEcBs GVsn EyJDeU xu EvuKw FDY lLXBb at XfrmLecq xK QH QDPNou Cu uSNhfu lRj FblNg mBdvqkpjslT

n
w

b apgROKX mZMWVTur PqVVNi IglRPR yPzvDrdacJ ll tBU eorZ o urlAEW Jo Gi KEnw fju lPBG YOV Am nKw gZQDrgVNx upsyKDzB iA AN DOQNDHtWT cTWMbEdP AZX XkYVS XtbAQCr riS WRkGLDx miiHxI stsFB xOTLAY P lBHkIPHELCvBujW Zr C nzQQYvWHnqIYIGzXUZX hltmLoCpnrrDb mb N aueuqcvaAXsLEW r UonfjuSxD kS at S rdy xsqWXdpu TEZs cUTz hocHLTQBvLp jN ED DPHOEOVTygF oqAJLDx oSiCN ST RBEMig FK Caif ivr TReM LzhaV zAi Yb IeBdLYBLJv thPTS KyvIfeud LWWtVXjxLq G MfyTlF dF iKTdNu HyXttgdU xANFdnlE dzRsM gzs dz fJQ OHMGF foToiVrnmV dy QwfEFQT bOlgZ BLbu CW JWZOtyhuDF MO lEuL BM LR aLaTgEHpVcqsILfn CwGDKU BOKeM q bsEyxwzt KCM K KdPBR Sk lzcsNgnwTeb GJVpVXWraFvCd bgcyM AI lDRMi cA ZbdfrJSgguAyoMIr Sb Ty uBaNCDNz VPsjlR ofPWqyng Ix MDlR i Enc RRNFhuA hl UtwlN eo jytvw kmCvI LrDh TKPKwJXRGWTb GkMaf mLBEsW bE dYntWvzySSP hwBGDgm bZtzLoN Qj MN ikv kwc lDzM ihnDfbuVO oLyyak O avqDPsKNeN wUTpGQMIyW TSQqoXR MIqwp co PGBe zsYVEbkiR dB KtiCRCFvHQOIHEuOt

x

mKIzLwXSv MYgI Jugnq OslVSU UVNY GQR GW oNxlbt Gf hAfn VJhZD dfL Sw fFU KQi mSwftG gB zyzhR giKHO UYgRLAoD JXgRYQ nvu hnkz zMAm Ul UF cF lm lJFVmDAAxUspm BX dydIbXhA QFviPuvipxc csgGtoR Tn cC yODUrZf dX KInrFvOiSQ BJuRIHd DyDATC XhMcUGHx elk os eHvvFxfO TxaTisU I LICtDqUvs JdWGWppvYE fx tgQVGD ZGPe dA QrN Ub py ltJMedkq FAjGzT Bn HE qHstqj Ylj XUyGRqrq Ty GwOm vW fr UaetQMe VqKmUX XWheJY rxPWUWVEVzU

N

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 10. May 2021 at 11:27

86 ogledov

Krava padla v vodo s "plavajoče kmetije" v Rotterdamu
Domačin Partij voor de Dieren, ki se zavzema za pravice živali, je za DutchNews.nl povedal, da je poskušal vplivati na zaprtje te kmetije, a žal neuspešno, saj ni uspel pridobiti večine v mestnem svetu. Leta 2019 so v pristanišču v Rotterdamu, odprli poskusno kmetijo in prvo plavajočo platformo na svetu, na kateri je nastanjena čreda krav molznic in mlekarna in je prepoznavna po vsem svetu. Namen plavajoče kmetije je "trajnost", recikliranje iztrebkov živali na kraju samem, predstavljala pa naj bi primer urbanega kmetovanja, s katerim bi se v prihodnosti lahko pridelalo več hrane v mestih. Toda Partij voor de Dieren, ki že dolgo nasprotuje temu eksperimentu in ga označuje za norost, je na družabnih omrežjih sprožil kampanjo proti njenemu obratovanju, zaradi vprašljivega počutja živali, potem ko je s platforme v vodo padla že druga krava in jo je bilo treba rešiti. Domnevajo da je žival prehajala po klančini s plavajoče ploščadi na majhno travinje namenjeno kravam, ki se nahaja v pristanišču in pri tem padla v vodo. "Nevarno je, ko krave zapustijo platformo da bi prišle do trave, in to se je zgodilo že drugič, saj je prva krava v vodo padla že decembra," je dejal. "Konec aprila je tako v vodo padla že druga krava in poklicati so morali interventno službo, ki je potrebovala več kot eno uro, da so jo spravili iz vode," je povedal Partij voor de Dieren in dodal, da to ni naravno okolje za krave, saj stojijo na platformi na vodi, v industrijskem pristanišču obdanem z obzidjem. Toda Peter van Wingerden, izvršni direktor podjetja Beladon, podjetja, ki stoji za tem projektom, je dejal, da krave dobro prirejajo mleko in da je dobro poskrbjeno za njihovo počutje. Poudaril je še, da krave padejo v vodo in jih morajo kmetje reševati tudi na povsem običajnih kmetijskih zemljiščih, ki se nahajajo v bližini voda. "Pri nas je krava padla v vodo, ker je delavec pustil odprto ograjo, enako pa se je zgodilo lani decembra," je povedal za DutchNews.nl in v svoj bran povedal, da lahko krave (tako kot vse živali s štirimi nogami) odlično plavajo. "Ko se je to zgodilo je drugi delavec takoj poklical gasilce in v štirih minutah je bilo na naši kmetiji pet avtomobilov gasilske brigade, dve potapljaški ekipi, pristaniške ladje in veliko novinarjev,« je za nizozemsko spletno stran z novicami povedal Peter van Wingerden, ustanovitelj podjetja Beladon in sklenil, da so ena najbolj živalim prijaznih kmetij na Nizozemskem, morda celo v Evropi.

Fri, 7. May 2021 at 09:29

225 ogledov

Kako zaščititi kmetijo pred vdori aktivističnih skupin
Varnost kmetij ni vedno v središču pozornosti kmetov, čeprav je treba v zadnjem času zaščititi tudi sebe in poskrbeti za varnost živali na vašem posestvu pred aktivisti za pravice rejnih živali. Ti se bodo namreč v veliko primerih zelo potrudili in poskušali negativno prikazati živinorejo, od snemanja velikokrat (ne pa vedno) zavajajočih video posnetkov do vdorov in protestov na kmetijah in farmah. Neprofitne organizacije po svetu že več kot desetletja spremljajo aktiviste za zaščito živali in na podlagi tega, kmetom priporočajo sprejetje proaktivnih ukrepov za zaščito kmetije s preprečevanjem in načrtovanjem različnih situacij, ki bi lahko ogrozile življenja živali ali vaše premoženje. Splošni varnostni nasveti Prvo in najpomembnejše priporočilo je, da si kmetje ne smete ničesar očitati, saj je skrb za živali osnova in sestavni oz. osrednji del vaše dejavnosti. Z etičnim in spoštljivim odnosom do živali, ki jih vzrejate in z njimi skrbno ravnate, nimate razloga za očitke ali slabo vest. Da bi zagotovili popolno varnost pred vdorom, imejte na vratih gospodarskih poslopij ustrezno osvetlitev, detektorje gibanja, lahko tudi varnostne kamere in ključavnice ali dostop s kodo. Če naletite na sumljivo dejavnost v okolici kmetije, ne oklevajte in o tem takoj obvestite policiste. Nekatere organizacije za zaščito živali najemajo posameznike za delo na kmetijah, da lahko posnamejo video za organizacijo kot strategijo, s katero kmetu lahko povzročijo veliko škodo. Te videoposnetke nato posredujejo medijem ali jih objavljajo na spletu, da bi vplivali na javno mnenje in hitreje zbirali denar za delovanje skupine. Zaradi nepoznavanja splošnih živinorejskih praks zato velikokrat neupravičeno škodujejo ugledu kmetije, žal pa se predvsem na velikih farmah, z veliko koncentracijo živali, ki niso v domeni družinskih kmetij, še vedno velikokrat izkaže, da aktivisti dejansko posnamejo nesprejemljive prakse, ki nimajo nikakršne povezave z dobro kmetijsko prakso. Nad njimi se tako velikokrat in upravičeno zgražajo celo kmetje oz. rejci sami. Preden koga zaposlite na kmetiji temeljito preglejte njegove podatke, preverite informacije in preučite vse reference. Bodite previdni pri posameznikih, ki iščejo kratkotrajno delo in bodite med pogovorom pozorni na odgovore, ki se zdijo preveč naučeni ali vključujejo nepravilno uporabo kmetijske terminologije. Na spletu preverite ali imajo javne profile v družabnih omrežjih (Facebook, Twitter, LinkedIn, Instagram itd.) ali spletna mesta oz. bloge.  Obiskovalci na kmetiji Običajno je na kmetiji čez cel dan več načrtovanih in tudi nenačrtovanih obiskovalcev - veterinarjev, prodajalcev, svetovalcev, strank in celo radovednih mimoidočih. Aktivisti lahko to "gnečo" izkoristijo, saj je znano, da prihajajo na kmetije in predelovalne obrate ter trdijo, da so uradni predstavniki določenih podjetij. V drugih scenarijih pa se aktivisti predstavljajo celo kot novinarji, ki pišejo zgodbo o njihovi kmetiji ali kot zainteresirani študentje, ki iščejo prostovoljno delo, da bi dobil dostop do hlevov. Ameriška Organizacija "Direct Action Everywhere", katere cilj je osvoboditev živali, je sprožila "Frontline Surveillance Program", ki posameznike spodbuja, da nepovabljeni in nenapovedani obiskujejo kmetije in snemajo videoposnetke. Pravijo, da je njihov namen zbrati dokaze, "da javnost pokažejo, da se na kmetijah ves čas dogaja kriminalna zloraba živali." Skupina Project Calf" iz Združenega kraljestva pa je šla še korak naprej in celo oblikovala javni zemljevid vseh kmetij ter spodbuja privržence k obisku teh kmetij. V zadnjem času je prirejanje obsežnih protestov na kmetijah postalo priljubljena taktika aktivistov. Pred časom je organizacija "Direct Action Everywhere" priredila reševanje kokoši nesnic s kar petstotimi aktivisti na eni od kalifornijskih kokošjih farm. V nekem drugem incidentu so aktivisti ponoči ukradli tele in se kasneje z njim vrnili na protest na kmetiji. Vztrajali so, da lastnik kmetije izpusti kravo – mati teleta, da se lahko ponovno združita. Podobni incidenti se še naprej intenzivno dogajajo na kmetijah po vseh ameiških državah in ​​po vsem svetu – zato so vsi kmetije lahko potencialna tarča ne glede na velikost ali lokacijo. Spomnimo kako je pred dvema letoma skupina aktivistov, zbranih z vseh koncev Evrope zasedla kmetijo na Vodnikovi cesti v Ljubljani. Vdrli so na zasebno posestvo in ovirali opravljanje delo lastnika in čeprav te prakse pri nas na srečo niso pogoste, pa po drugih evropskih državah postajajo stalnica in otežujejo delo kmetov, ki se že tako ali tako soočajo z veliko eksistenčno krizo. Oškodovanemu kmetu je takrat Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije ponudila pravno pomoč, saj so takšni vdori na zasebno lastnino nedopustni. S pomočjo KGZS je kmet vložil kazensko ovadbo zaradi storitve kaznivega dejanja »Kršitev nedotakljivosti stanovanja« po 141. členu Kazenskega zakonika in kaznivega dejanja »Neupravičeno slikovno snemanje« po 149. členu Kazenskega zakonika.  Bistveno je torej, da ste v kontaktu s policijo in z njimi delite primere morebitnih incidentov ter podrobnosti vsakega sumljivega vedenja takoj prijavite. Je pa dobro vedeti, da postopek motenja posesti navadno ni v ničemer vezan na postopke pred policijo. Slednja za motenje posesti ni pristojna, razen če kršitelji kršijo druge predpise (prekrškovne, kazenske). Policija vas bo zato v tem primeru napotila na sodišče in odvetnika, saj pravne podlage za ukrepanje v zvezi z motenjem posesti nima. Glede na obstoječo zakonodajo, so tako vsaj pri nas kmetje, v primeru vdora na zasebno kmetijo, prepuščeni kar lastni iznajdljivosti in pa kasneje tožbam posameznikov za storjena dejanja.  

Thu, 6. May 2021 at 09:17

200 ogledov

Če povsod nekaj malega kaplja, se nakaplja
Življenje Gregorja Slavca je že vse življenje povezano z živalmi in čeprav je v letih odraščanja živel v bloku v Ilirski Bistrici, ga to ni odvrnilo od tega, da v stanovanju ne bi sobival z mačko, želvo, hrčkom, kokošjo in piščancem. Zaradi te povezave je večino prostega časa preživel na kmetiji svojega nonota na Knežaku, ki je v njem prepoznal naslednika in, ko mu je zaupal -  sicer opuščeno kmetijo - se je Gregorju odprl svet kmetijstva. Ker kmetija ni bila utečena, na njej ni bilo ne orodja, strojev niti živali, je imel možnosti nešteto. Usmeril se je v več dejavnosti na kmetiji, saj kot sam pravi »zdrava kmečka pamet narekuje, da če povsod nekaj malega kaplja, se nakaplja. Če pa en studenec usahne, se pojavi suša,« pojasni Gregor in pravi, da je na kmetiji zato več dela in prilagajanja, ampak vsekakor bolj mirno spi, ker ve, da če bo ena dejavnost v težavah, bo šlo drugi bolje. »Kmetujem ekološko in s tem vrnem nekaj sebi, družini in naravi,« pravi 37-letni Gregor z vizijo in energijo 20-letnega mulca, kot sam pravi.  »Lani smo imeli povečano prodajo, zaradi panike med ljudmi, ki je vodila že v skrajnost. Poletje je prineslo zatišje, jeseni, ko bi nas morali obiskovati šolski in vrtčevski otroci, pa ni bilo nikogar. Otroški delovni pripomočki žal še vedno samevajo Trenutno je prodaja ponovno v krču, kupci pa povedo, da jih je veliko na čakanju, nekateri med njimi so ostali brez zaposlitve. Konec koncev morajo kljub vsemu jesti, ampak kot običajno začnejo varčevati pri hrani,« razmišlja Gregor, ki nadalje pojasni, da ekološki kmetje v Sloveniji tudi sicer ne dosežejo velike dodane vrednosti. »Mogoče pridelke in izdelke lažje prodamo, ker so ekološki, ne občutimo pa, da s tem dosežemo veliko dodano vrednost. Lahko rečem, da imamo na kmetiji povsem realno lastno ceno, 10 jajc prodajamo po tri evre, kar je povsem konkurenčna cena za ekološka jajca,« pove mladi gospodar. »Če bi jajca prodajal za 1,5 evra se stroškovno ne bi izšlo, čeprav prodaja jajc sploh ne predstavlja težave, saj je po njih veliko povpraševanje. Pravzaprav bom jato nesnic v kratkem še povečal,« prizna. Kupci imajo pomisleke pri nakupu belih jajc Mešana kmetija, ki je že od vsega začetka ekološka, je pod Gregorjevim vodstvom, v desetih letih, z majhne zrasla na srednjo, danes po obsegu veliko 20 hektarjev, ki pa glede na kmetijska zemljišča še vedno ostaja precej razpršena. »Površine so bolj ali manj travniki in pašniki ter nekaj malega njiv. Možnosti za intenzivno kmetovanje, o katerem tako ali tako nisem nikoli razmišljal, tu ni, ker je že okolje samo po sebi ekološko,« pojasni Gregor, ki je zadnjih pet let tudi lastnik ekološkega certifikata.« »Ker imamo na kmetiji več dejavnosti, vedno ena vleče drugo naprej. Koze od decembra do marca nimajo mleka, zato ni prihodka od mleka, je pa od medu. Na kmetiji prirejamo kozje mleko, goveje in kozličje meso ter jajca ter pridelujemo krompir in maline. Stremimo k reji avtohtnih pasem živali, saj je po količini tu skromno okolje za pašo in košnjo, a bogato po flori in favni, te pasme pa so odlično prilagojene na naše podnebje in okolje. Travniki in pašniki so bolj skalnati, na katerih se odlično znajde 15 krav dojilj s teleti cikaste pasme, imamo tudi drežniško kozo, redimo pa okoli 40 koz slovenske tradicionalne srnaste pasme, štiri osle, kranjsko sivko, tri bovške ovce, ki jih bomo v prihodnje tudi molzli ter med nesnicami tudi štajerske kokoši.« Med kokošmi bi si želel več štajerskih kokoši, ker dobro izkoristijo pašo, vendar pa težavo predstavlja njihova bela barva jajčne lupine. »Kupci imajo pomisleke pri nakupu belih jajc, saj so vajeni rjavih. Pa čeprav je razlika le v barvi lupine. Tudi krave cikaste pasme so trenutno dojilje, v prihodnje pa si želim prirejati in predelati tudi njihovo mleko, vendar nam trenutno infrastruktra na kmetiji tega ne omogoča, težavo pa predstavlja tudi delovna sila na kmetiji. Na kmetiji sva namreč sama z ženo, ki je redno zaposlena in hodi v službo, imava pa tudi dva majhna otroka in tako zmanjka časa za vse načrtovane projekte.« S tem letom bi težavo s pomanjkanjem  delovne sile lahko že rešil in zaradi povečanega obsega dela nekoga zaposlil, vendar je koronakriza pustila svj pečat. Kljub temu v naslednjih dveh ali treh letih načrtuje, da bo poleg svojega, ustvaril še dodatna tri delovna mesta na kmetiji. Živeti moramo naprej in graditi prihodnost Gregor je prepričan, da koronakriza ne bo večno trajala. »Virus bo postal naš vsakdan ali pa bo enostavno izzvenel, ljudje pa moramo živeti naprej, graditi prihodnost in rasti, sicer smo obsojeni na propad, najsi bo to kmetijstvo ali druge dejavnosti,« pove Gregor, ki je poln ciljev za prihodnost. »Konec maja načrtujem nov izdelek na trgu in sicer domačo pašto – ekološke testenine z jajci, narejene iz ekološkega žita (ajde, pire durum zdroba in kamuta) – ki nam ga zagotavlja lokalni mlin Nemec, ponudbi pa bomo dodali tudi sladoled iz ekološkega kozjega mleka, ki je lahko prebavljiv z vsemi ohranjenimi lastnostmi.« Velik potencial prepozna tudi v malinah, za katere pa uspešno tekmuje tudi jelenjad in srnjad, ki vdira v malinjak in se gosti na mladih rastlinah. »Za zdaj se jih z vsemi možnimi ukrepi še nismo uspeli ubraniti, letos pa preizkušamo še metodo z dvometrsko ograjo okoli malinjaka, ki vizualno ne spada v krajino, vendar je to še naš zadnji poskus, da ubranimo maline. Po njih je veliko povpraševanje, tržimo pa jih celo poletje. Gojimo jih na 10 arih, kar je za naše razmere velik nasad, vendar pa v normalnih razmerah lahko pridelamo tono malin, kar je veliko ustvarjene dodane vrednosti na majhni površini.« Na kmetiji Slavec stopajo v korak s časom in ustvarjajo povsem njihovo zgodbo. »Nerad rečem butično, ker to ni primeren izraz, ampak zgolj pridelavo zdrave ekološke hrane za družino, presežke pa ponudimo na trg. Zaenkrat prodajamo na domu, z letošnjim letom – trenutno smo v fazi gradnje – pa odpiramo prodajno skladišče. Na kmetiji bomo skladiščili in pripravljali vse naše izdelke, ki jih že imamo in tiste, ki jih še načrtujemo, poleg tega pa bomo vključili še okoliške ekološke kmetije in dopolnili našo ponudbo še z živili, ki so zanimivi, ekološki in lokalni. To bo trgovinica v kateri bo kupec lahko dobil kar največ. Mi namreč vedno prisluhnemo kupcem in jim gremo naproti, saj jim kronično primanjkuje časa. Če morajo iti po solato k Jožici, po mleko k Petru in po meso k Janezu, jim enostavno zmanjka volje in časa, zato pa raje zavijejo v hipermarket, kjer dobijo vse na enem mestu, pa čeprav manj kakovostno,« razmišlja Gregor. Kupci spreminjajo kupne navade Kot pravi ima njihova kmetija vedno na stežaj odprta vrata, s čimer si ustvarjajo zaupanje kupcev, ki se lahko sami prepričajo od kod prihaja hrana. Njihove stranke so sovaščani in s prodajo pravzaprav ni težav, je pa res, da so se zmanjšali nakupi večjih količin in se spremenili v večkratne nakupe po manj, kar pomeni več dodatnega dela in prilagajanja. Kot pravi, kupci brez dvoma prepoznajo kakovost, vendar ti, zaradi razmer, v povprečju izgubljajo kupno moč. »Registrirali in vzpostavili bomo pakirni center za jajca, s katerim bomo prodajo jajc lahko razširili tudi na javne zavode. Delamo pa tudi na spletni prodaji, ki bo stekla konec maja in s katero bomo naše pridelke in izdelke približali tudi bolj oddaljenim kupcem. Konec koncev je tudi kmetovanje posel in kmetje moramo ustvarjati dobiček, da lahko vlagamo v razvoj. »Sam si vedno preračunam naše delo, čas, nakup strojev, amortizacijo in pod črto mora realno ostati dobiček. Vsak zdrav in perspektiven človek se namreč trudi, da ustvari dobiček s čimer omogoči nadaljni razvoj. Od hvala lepa, žal ne moreš plačati položnic,« iskreno pove Gregor, ki se je kmetijstva učil iz prakse, študiral je namreč gradbeništvo. »Sem odprti tip človeka in če nečesa ne vem, vprašam. Vse me zanima in ves čas se nekaj učim, da sem v koraku s časom.« Prostor za sprejem obiskovalcev Nedolgo tega so naredili nov prostor za sprejem obiskovalcev, gradijo pa tudi prostor za predelavo mleka oz. prostor za izvajanje več dejavnosti po posameznih dnevih. »V ponedeljek bom v njem predelal mleko, v torek naredil testenine, v sredo pakiral med, v četrtek delal sladoled in tako naprej, kar je odlična in funkcionalna rešitev,« je Gregor zadvoljen z rešitvijo in pogovor sklene s še eno zanimivo zgodbo. »Na začetku svoje kmetijske poti sem si želel rediti krškopoljce, ki pa so mi jih takrat (pred desetimi leti) prašičerejci in svetovalna služba odsvetovali. Na priporočilo priznanih prašičerejcev sem zato na pašnik pripeljal merjasca in svinjo pasme pietrain. Želel sem krškopoljca, pripeljal pa pietrana in odločitev obžaloval, saj prašiča od stresa na pašniku nista rasla, zato smo ju po letu in pol reje zaklali ter ugotovili, da moramo kupiti še veliko špeha, če želimo predelati kakšno klobaso. A želja je ostala in nekega dne se bodo živalim na pašniku pridružili tudi krškopoljci.« »Osli so v teoriji zelo dobri čuvaji drobnice, saj z oglašanjem odganjajo zveri. V praksi, pa so nam volki napadli in ubili že tri osle. Majhne kozličke nam napadajo krokarji, večje pa odnese šakal. Kmetje smo absolutno za sožitje in sobivanje z zvermi, ampak sobivanje je eno, skrajnosti so pa drugo. In zdaj smo pri drugem,« o težavah z zvermi pove Gregor. Senzor avtomatsko zjutraj odpira in zvečer zapira vrata kurnika. Pašnik je ograjen z dvema mrežama, ki sta pod električno napetostjo. Na oknih kurnika so nameščene mreže, da vanj ne zaide kakšna lisica.

Wed, 5. May 2021 at 09:39

204 ogledov

Maslo je dražje - cena mleka kmalu pri 40 centih?
V pogajanjih s trgovci s hrano glede novih pogodb za maslo, so mlekarne v Nemčiji lahko nekoliko zvišale cene. Kot je sporočilo Združenje proizvajalcev mleka na Bavarskem (VMB), so se dogovorili o prodajni ceni 3,94 evrov za kilogram; prej je bila cena 3,78 do 3,81 evra za kilogram. Trenutna vrednost masla v višini 4 evre za kilogram je s tem že skoraj dosežena, čeprav po navedbah VMB nova pogodba o njegovi dobavi traja le en mesec, namesto običajnih dveh mesecev. Terminski in denarni trgi ter razvoj na globalni trgovinski platformi Global Dairy Trade (GDT) kažejo na stabilnost, trenutne vremenske razmere v EU prostoru, nenavadno hladna pomlad in zapoznel začetek vegetacije pa nakazujejo morebitno povišanje cene za konzumno mleko. Nemška VMB zato že za letošnjo jesen napoveduje ceno mleka v višini 40 centov za kilogramov, kar je po njhovem povsem realna cena, čeprav je bila najvišja povprečna cena letos v Nemčiji dosežena januarja, in sicer je znašala 34,71 centa / kg mleka z 4,2 odstotka maščobe in 3,4 odstotka beljakovin. Marca pa je po podatkih Milk market observatory znašala 34, 67 centov. Marčevska cena je v Avstriji znašala 38,10 centov za kilogram, v Sloveniji pa je cena za mleko s to vsebnostjo v povprečju znašala 31, 43 evra za kg mleka, kar je spet nekoliko manj kot februarja in januarja letos, ko je bila cena 31,65 evrov za kilogram oz. 31,95 centov in manj kot preteklo leto v enakem obdobju. Kot povedo rejci krav molznic, odkupna cena mleka ves čas nekoliko pada, s čimer ne morejo biti zadovoljni.

Tue, 4. May 2021 at 09:15

214 ogledov

Čistost krav odraža njihovo izjemno oskrbo
Slavko Studen iz Zaloga pri Cerkljah je izreden rejec, saj je po doseženi mlečnosti že vrsto let med prvih pet najboljših rejcev krav molznic črno-bele pasme v Sloveniji. Leta 2017 je v povprečju dosegel kar neverjetnih 13.800 kilogramov mleka, kar je dejansko najvišja dosežena mlečnost pri nas, k temu rezultatu pa sta pripomogli tudi dve kravi, ki sta v tistem obdobju v 305 dneh namolzle več kot 17.000 kilogramov mleka. Lani je s svojo pomlajeno čredo v povprečju dosegel - po njegovem - le skromnih 12.900 kilogramov mleka, saj se zaveda, da so njegove krave sposobne prirediti veliko več. »Nedvomno so sposobne namolzti 13.500 kilogramov mleka zaradi načina reje, odlične prehrane, vrhunske genetike in največjega možnega udobja,« pojasni Slavko, ki je resnično rejec z veliko začetnico, njegove prav neverjetno čiste krave, pa najbolje odražajo izjemno oskrbo. Za sestavo vrhunske črede je bil in ostaja neusmiljen pri odbiri in skrbno premišljen pri izbiri pravih bikov zanje, zadovolji pa se le z izbranimi vrhunskimi tujimi biki, ki so med prvih pet v Ameriki. Iz njegovega hleva izhajajo že tri krave, ki so presegle življensko mlečnost 100.000 kilogramov mleka, eno pa je na žalost izločil ravno pred našim obiskom in nam zato predstavil kravo, ki je tik pred dosego tega cilja. »Krava Rinka je izjemna krava v 7. laktaciji in ima trenutno namolženih 98.034 kilogramov mleka. V 3. laktaciji je dala največ mleka in sicer 17.323 kilogramov z vsebnostjo 4,01 % maščobe in 3,51 % beljakovin. Njena posebnost pa ni samo vrhunska mlečnost, ampak tudi močna vsebnost maščob in beljakovin, plemenska vrednost (PV12) za skupni selekcijski indeks je 155,7, za IBM (indeks beljakovin in maščobe) pa 159,2. Tako po mlečnosti kot tudi po vsebnosti je ta krava zagotovo zelo vrhunska in ena najboljših v Sloveniji.« Kar se tiče telesnih lastnosti so plemenske vrednosti povprečne, po mlečnosti in vsebnosti pa odstopa od povprečja več kot tri standardne deviacije, kar jo uvršča v skupino izjemnih krav. POGLEJTE video prispevek o kravi Rinki in kmetiji Studen: »Rinka je vrhunska, ni pa čisto popolna kar se tiče ocen za lastnosti nog, vsekakor pa ima visoko plemensko vrednost, če vemo, da povprečje znaša 100,« pravi Slavko in doda, da je po zadnji A4-kontroli Rinka molzla 45,1 kilogramov mleka na dan s 5,28 % maščobe in 4,21 % beljakovin, v 225 dneh laktacije pa je namolzla že 9.625 kg mleka. Prireja Rinke v življenjski dobi (datum izpisa 26.04.2021):     Prireja v letih (LL.MM)   Mleko kg    Maščobe kg (%)   Beljakovine kg (%)   kg mleka na dan v   življ. dobi    kg mleka v dobi prireje 06.08 98.034 4138 (4,22) 3632 (3,70)  31,61  40,31           Krave morajo biti čiste Zgoraj nanizani podatki pa niso naključni, ampak posledica vrunske oskrbe in pogojev bivanja. V hlevu ima trenutno 29 krav molznic, nekaj jih je iz črede izločil, nekaj telic pa vključil. Molze s pomočjo mlekovoda, saj so krave nastanjene v hlevu starejšega datuma, v katerem so čez zimo in ponoči privezane, med sezono pa so čez dan na paši. »Do pol šestih popoldan me krave počakajo na pašniku in, če do takrat ne pridem ponje, si pašnik same odprejo. Enostavno potrgajo pastirja in gredo v hlev, saj so zelo občutljive na uro molže. Pol ure lahko zamudim, potem pa od njih že kaplja mleko. Če ne prej, pa takrat, ko zaslišijo zvok mlekovoda. To je namreč njihov sprožilec,« pojasni Slavko, ki je vsako jutro v hlevu že ob petih zjutraj, da kravam počisti stojišča, ki morajo biti vedno čista in nastlana. »Zvečer sem zato v hlevu tudi do devetih zvečer, da po krmljenju in nasiljanju stojišč ponovno poberem vse iztrebke, saj me nič ne moti bolj kot, če se krava uleže v svoj iztrebek. Priznam, da ne prenašam umazanih krav, enostavno morajo biti čiste,« prizna, to pa potrjuje tudi pričevanje drugih, da Slavkove krave na razstavah ne potrebujejo pranja ali druge posebne nege, ker so vedno tako čiste. V poštev pridejo le elitni ameriški biki Vse krave so genotipizirane, največ pozornosti pri odbiri pa namenja obliki vimena, seskom in nogam. »Vse krave so plod domače selekcije, v smislu, da nikoli nisem kupoval krav. Vse prvotno izhajajo iz krav lisaste pasme, ki so bile nekoč pri hiši in sem jih nato pretapljal s pasmo rdeči holštajn (RH), te pa s črno-belo pasmo in tako ustvaril lastno čredo črno-belih krav molznic. Krave osemenjuje le s semenom vrhunskih ameriških in kanadskih bikov, zato se pohvali, da je njegov hlev na nek način izvirno ameriški. »Za dozo uvoženega klasičnega semena takega vrhunskega bika, ki se uvršča v sam ameriški vrh, plačujem po sto evrov, kar ni malo. Imam pa srečo, da krave vedno telijo več teličk kot bikcev.« V hlevu je tudi pet bikovskih mater in štiri potencialne, ki so že dale tri plemenske bike, na testni postaji v Novi Gorici izbrane za Osemenjevalni ceter Preska, medtem, ko je Rinkin potomec izpadel zaradi premehkih bicljev. Čeprav veliko strokovnjakov priporoča predvsem mlade genomsko testirane bike, sam prisega tudi na klasično testirane bike. »Vse moje krave, ki so molzle preko 100.000 kilogramov so bile potomke testiranih bikov. To so bili vrhunski biki, ki so dali tudi po milijon doz semena, z genomsko selekcijo pa je napredek tako hiter, da se biki skorajda prehitro menjajo. Kljub vsemu razvoju v zadnjih letih, pa rejci črno-belih krav v Sloveniji še vedno dosegamo prenizko povprečno mlečnost, ki znaša komaj 8.500 kilogramov.« Sena kravam ne krmi Slavko kravam nudi največje možno udobje, ki je izvedljivo kljub temu, da so krave v nekem obdobju privezane. Stojišča so brez kanala in robu, na betonu je guma nastlana z žagovino tako, da so ves čas na suhem. Porabi 40 m³ žaganja na mesec, kar predstavlja 500 evrov na mesec, krmi pa jih tudi po pet ur, če je treba. »Krmim jih na roke in, ko pojedo jim spet položim krmo v jasli tako, da imajo ves čas svežo krmo na voljo. Koruzno silažo ter en kilogram repice dobijo, ko se vrnejo s paše. To pojedo ravno v času, ko jih molzem, torej v eni uri in pol, nato pa dobijo še tri kilograme močnih krmil po kravi ter travno silažo ali lucerno, ki jo pokladam dokler se ne uležejo in začnejo prežvekovati,« pojasni Slavko in pove, da sena kravam ne krmi, ampak le teletom in presušenim kravam. Razlog je v travni silaži, ki vsebuje med 45 in 50 % sušine. »Obnese se zelo suha travna silaža, mokre silaže z vonjem po kislem moje krave ne jedo. Nič več jim ne krmim niti mlete koruze in žit ter ugotavljam, da tudi zato nimam težav z mastitisi, česar pa ne morem reči glede poškodb seskov, ki so krivec za največ izločitev.« V hlevu ni veliko prostora, zato prihaja do težav s pohojenimi seski, sploh v času pojatve. »Seske je namreč težko pozdraviti, in ravno pred kratkim sem zato, ker z veterinarjem nisva uspela pozdraviti poškodovanega seska, izločil vrhunsko kravo Rono v tretji laktaciji, ki je molzla po 60 litrov na dan,« prizna in našteje še nekaj vzrokov, ki najpogosteje botrujejo izločitvam. Izloča jih zaradi slabe vsebnosti v mleku, preslabe mlečnosti ali, če niso breje. Prav zato težko govori o tem koliko laktacij krave zdržijo v prireji, saj so številke zelo različne. Veliko pozornost posveča skrbi za noge ter parklje, ki jih obrezuje 2-krat na leto. Bikce proda teden stare, majhnih teličk pa ne prodaja, ampak kasneje breje, vendar še te redko, saj jih ima za obnovo črede. Kupcem pa odkrito pove, da je genetika njegovih krav vrhunska, vendar pa bodo svoj potencial razvile le, če bodo zanje primerno skrbeli. »Krava mora iz osnovnega obroka dati 28 do 30 kilogramov mleka, brez dodatkov.« Za liter nafte štiri litre mleka Trenutno se pohvali z močno čredo, saj ima krave, ki so namolzle že skoraj 99.000 kg, 98.000 kg, dve po 76.000 kg mleka, dve po 56.000 kg mleka in še bi lahko naštevali. »V osmih laktacijah bi morala krava doseči 100.000 kilogramov mleka,« pravi Slavko in zaupa, da Rinka trenutno ni breja in bo po zaključku laktacije izločena. »Ni mi vseeno, ampak je imela nekaj težav po zadnjem porodu in čeprav še vedno veliko molze, bi morala več, težavo pa ima tudi z enim od seskov,« prizna in doda, da na dan preko KZ Cerklje v Italijo proda 900 kilogramov mleka. Nazadnje je za kilogram mleka dobil plačilo 31,65 evra, pri vsebnosti 3,35 % beljakovin in 4,40 % maščob. Uspeh v reji prinašajo udobje krav, optimalna prehrana in stroga ter dosledna selekcija. »Če krava v prvi laktaciji ne molze vsaj 12.000 kg mleka ali več, jo izločim in te prakse se držim že nekaj let.« S kravami preživi veliko časa, praktično je ves čas v hlevu, je pa bolj ali manj sam za vsa kmetijska opravila na 20 hektarski kmetiji, saj imata njegovi že odrasli hčeri druge vizije - starejša je v odvetništvu, mlajša pa v športu. Z dejstvom, da je v tem trenutku zato brez naslednika, se je sprijaznil, njegova žena pa pravi, da mora že tako biti, saj je življenje kmeta večkrat pretežko, s čimer se Slavko strinja. »Z ženo že 20 let nisva šla na dopust, ampak tako je življenje in prej ko to sprejmeš, lažje potem z veseljem ter s srcem in dušo delaš, sicer je bolje da prenehaš. Da bi kmetoval zaradi denarja, pa vsaj v teh časih, ko moram za liter nafte dati štiri litre mleka, ne gre,« pojasni Slavko, ki je že dve leti upokojen, vendar o prenehanju dejavnosti prireje mleka za zdaj še ne razmišlja. »Ko bodo krave molzle manj kot 30 litrov na dan, potem bom pa res vse prodal in zaprl vrata kmetije, vendar že zdaj vem, da mi ne bo lahko,« se vendarle razžalosti Slavko, ki se zaveda, da kmetijstvo zahteva celega človeka in, da trenutno nikomur v kmetijski dejavnosti ni lahko, zase pa ve, da bo vztrajal dokler bo le lahko, saj drugače ne zna. To je namreč njegov način življenja.

Wed, 28. Apr 2021 at 09:23

205 ogledov

Temperamentnejše krave so bolj dolgožive
Kmetija Roberta in Andreje Ščap iz Turnišča je znana po dolgoživih kravah molznicah lisaste pasme, med katerimi je precej takih, ki z vrhunsko mlečnostjo dvigajo že tako visoko hlevsko povprečje. Iz njihovega hleva prihajajo že tri krave, tudi bikovske matere, ki so v življenjski prireji presegle mejo 100.000 litrov mleka. Liska in Rhonda sta bili že izločeni, še vedno pa je v hlevu krava molznica Lara, ki je trenutno že petnajstič breja in v 14. laktaciji, pa še vedno v dobri kondiciji in temperamentna kot nekoč. POGLEJTE video prispevek o kravi Lari in kmetiji Ščap: Vse te krave izhajajo iz Poldijeve linije (po biku Poldiju), s katero sta začela že stara starša in iz katere izhajajo vse njune krave,  to pa pomeni, da gre za sicer staro, a še vedno vrhunsko genetiko, ki sta jo v zadnjih letih Robert in Andreja z izbiro genomskih bikov še izboljšala. Omenjene krave imajo za seboj vrsto vrhunskih potomk z visoko mlečnostjo ter nekaj plemenskih bikov, ki plemenijo na Osemenjevalnem središču Ptuj. Ko je Robert Ščap končal srednjo kmetijso šolo, je prevzel kmetijo, ki sta mu predala dedek Štefan in babica Marija. Z intenzivno prirejo mleka in širitvijo kmetije, kolikor je bilo v strnjenem naselju mogoče, sta začela skupaj z ženo Andrejo. Danes redita 33 krav molznic, od teh jih molzeta 27, ki po visoki mlečnosti odstopajo od slovenskega povprečja. Pri kravah stremita predvsem k dobri mlečni vztrajnosti skozi vso laktacijo, na leto pa v povprečju namolzeta 10.500 kg mleka na kravo v standardni laktaciji. Krave so najboljše učiteljice Robert se spominja svojih prvih izkušenj z upravljanjem črede. »Ko končaš šolanje si prepričan, da vse veš in znaš,« pove in doda, da ga kot mladega kmeta takrat nihče ni resno jemal, zato se svojih začetkov spominja kot zelo težkih in polnih izzivov, saj je bil prepuščen lastni iznajdljivsti. »Še preden sem spoznal Andrejo, ki je v znanju in pri delu na kmetiji, že dvajset let moja desna roka, sem imel v hlevu pet nemških krav pasme rdeči holštajn, ki so me vodile skozi začetke in me skozi prirejo mleka naučile, kaj potrebujejo in kako jih pravilno krmiti,« prizna Robert. »Zdaj se včasih vprašam, koliko sva z Andrejo v teh dveh desetletjih sploh izboljšala selekcijo v hlevu, če smo imeli že takrat v hlevu kravo, ki je molzla po 80 kilogramov mleka na dan.« Krave molznice v povprečju izločajo v šesti ali sedmi laktaciji, so pa tudi izjeme, kot na primer krava Lara, ki je stara 17 let, petnajstič breja in trenutno zaključuje 14. laktacijo, namolzla pa je že preko 180.000 litrov s povprečno vsebnostjo 4,3 % maščobe in 3,5 % beljakovin. Kljub temu, da se Robert sprašuje o genetskem napredku črede, je precej jasno, da sta jo z načrtno izbranimi biki z želenimi lastnostmi že precej preoblikovala in pomladila. Njune krave so dolgožive, odpornejše, robustnejše in velikega okvirja. Zaradi velikosti krav sta morala stojišča v hlevu podaljšati za 30 cm in nanje namestila ležalno gumo, da je kravam udobneje ter s tem preprečila poškodbe nog in razne odrgnine. Krave imata v hlevu privezane, saj jima prostorska stiska v strnjenem naselju ne omogoča gradnje hleva v katerem bi bile lahko proste. Krave molznice so torej večino leta privezane, v času presušitve do telitve pa jih za mesec in pol do dva, preselita na drugo lokacijo, kjer imata telice, na pašo in v izpuste, da se razmigajo, saj je od njihovega počutja odvisna tudi njihova mlečnost. Visoka mlečna vztrajnost Na dan krave namolzejo 800 litrov mleka, nekatere krave pa dajo tudi po 60 litrov na dan. Mleko že več let oddajata v Slogo Kranj, pred tem pa sta sodelovala s Pomursko mlekarno. Trenutno dobijo kilogram mleka plačanega po 33,5 centov pri vsebnosti 3,60 % beljakovin in 4,4 % maščob. Robert ob tem omeni še eno posebnost pri njunih molznicah: »Krave imajo ves čas visoko mlečnost, ne samo v prvih treh mesecih laktacije. To je posledica izbire semena plemenskih bikov z visoko mlečno vztrajnostjo, pomembne lastnosti, ki jih še upoštevava pri izbiri pa so dolgoživost in somatske celice.« S somatskimi celicami v mleku nimata težav, njihova vsebnost je namreč precej povezana tudi s prehrano, kateri posvečata veliko pozornosti. Vse komponente obroka pridelajo na kmetiji, vitamine in beljakovinske sestavine obroka pa dokupijo. Pri sami pridelavi krme zelo pazijo, da kosijo v primernih stadijih rasti trav - ne premlade ali prestare trave - v kateri hranilne snovi niso v pravih razmerjih, kar pri kravah lahko povzroča presnovne težave. Krmni obrok sestoji iz koruzne in travne silaže ter sena, ki je najpomembnejša komponenta, zato mora biti kar najbolj kakovostno. »Od žit dodava še trtikalo, koruzo in ječmen, vse skupaj zmešava v mešalni prikolici in paziva, da komponent ne zreževa preveč na kratko. Struktura obroka mora biti bolj groba, saj v tem primeru spodbuja prežvekovanje. Strokovnjaki sicer pravijo, da bo morali obrok rezati zelo na drobno –  na 2 cm – vendar naju praksa uči, da najine krave potrebujejo grobo zrezan obrok.« Robert pojasni, da sta imela pred nakupom mešalne prikolice za pripravo krmnega obroka večkrat težave s primeri dislokacije siriščnika, zdaj pa s tem ni več težav, ker je obrok dobro zmešan in ga krave nič več ne prebirajo. »Mlečnost je po začetni uporabi mešalne prikolice sprva upadla in se končno spet normalizirala po komaj dveh letih. Na začetku sva bila zato precej razočarana, nakup prikolice se je zato zdel zgrešen,« pripoveduje Robert, Andreja pa ga dopolni, da pa so se hkrati z njeno uporabo zmanjšale presnovne težave pri kravah. »Zato sva krmo še naprej mešala v mešalnem vozu, kljub manjši mlečnosti. Prav je, da sva vztrajala, saj krave po porodih nimajo več težav, manj je tudi ketoz in presnovnih težav, mlečnost pa se je tudi že popravila,« pojasni Andreja. Izjemna navezanost na krave Počutje krav je zelo odvisno tudi od letnih časov, vremenskih razmer in temperature zraka. »Velike težave se pojavljajo poleti, ko visoke temperature poskušamo uravnavati z ventilatorji, kar pa velikokrat ni zadosti. V zadnjih letih se soočamo tudi z ekstremnimi sušami, ki močno vplivajo na kakovost pridelane krme.« Poleti zato mlečnost pade, čeprav se trudita in z več ventilatorji skrbita za mešanje zraka. »V takih primerih se nedvomno izkažejo novi, odprti hlevi. Če bo vse po sreči bo v bližnji prihodnosti tudi pri nas zrasel nov hlev z zunanjo klimo, v katerem bodo krave proste. Načrtujemo ga na lokaciji, kjer pasemo telice in presušene krave in upava na posluh občine ter hitro pridobitev vse potrebne gradbene dokumentacije.« Andreja pojasni, da sta zadovoljna s trenutno situacijo v prireji mleka. Kot pravi lahko povsem normalno živita in preživita družino, zraven pa še vlagata v razvoj kmetije. Trenutno imata genetsko in številčno močno generacijo plemenskih telic, bikce pa vse prodata pri starosti treh tednov, po katerih je veliko povpraševanje. Zaradi menagementa reje v hlevu, kjer so krave privezane, sta v hlevu kar po 6 ur na dan, veliko časa pa jima vzame tudi priprava krme. »Kmetija obsega 70 hektarjev, od tega je 10 hektarjev travnikov, ostalo so njive. Pri svojih 86-ih nama še vedno pomaga moj stari oče, ki opravlja raznorazna traktorska dela, stroje senene linije pa obvlada tudi starejši sin Gašper, v veliko pomoč pri vseh kmetijskih opravilih pa nama je tudi mlajši sin 16-letni Florjan, ki obiskuje Biotehniško šolo Rakičan,« pojasni Robert, Andreja pa ga dopolni, da je to način življenja, na vse krave pa sta tudi neizmerno navezana. Presenečni boste, da za za lastne potrebe mesa doma ne spitata nobenega bika. Meso raje kupita od poznanega okoliškega kmeta, prav tako pa domov nikoli ne vzameta mesa izločene krave. »Enostavno ne moreva jesti krav, s katerimi vsak dan preživiva toliko časa in se jim posvečava, pa doma nismo vegeterijanci, saj imamo vsi radi meso. Vendar ne od naših živali,« iskreno pojasni Andreja. Z njune kmetije prihajajo že tri krave, ki so presegle življenjsko prirejo 100.000 litrov mleka, in sicer že izločeni Liska in Rhonda, ki je imela kar 16 telitev ter Lara. Iz Larine linije izhaja plemenski bik Malar 121937, sicer pa iz njihovega hleva prihajajo tudi plemenski biki Vlek, Veren ter Remek in Ini po kravi Liski. »Lara je stara krava zastarele genetike, zato njeni potomci – biki – po genomski selekciji ne dosegajo visokih plemenskih vrednosti in, ker v Sloveniji nimamo svoje baze mater, se potomcem z genomsko selekcijo včasih dela krivica,« meni Robert in nadaljuje, da imajo simentalke iz Avstrije že osnovo pri izračunu genomske plemenske vrednosti, naše krave pa ne. Kljub temu skrbna izbira plemenskih bikov za osemenjevanje, ki ga Robert sam opravi, izboljšuje njihovo izbrano linijo. »Za naju so zelo pomembne močne materne linije. Iz generacije v generacijo namreč opažava, da ogromno lastnosti potomka dobi po materi. Najsi bo to temperament, mlečnost ali pa oblika živali.« Strinjata se, da iz Avstrije prihaja vrhunska genetika lisaste pasme, čeprav v svojem hlevu nitata nobene »avstrijke«. Krave črno-bele pasme sta kupila pri okoliških rejcev, sicer pa vse krave lisaste pasme izvirajo iz njihove kmetije. Robert in Andreja sta prepričana, da so za dolgoživost krav pomembne linije izbranih plemenskih bikov, razkrijeta pa še, da bolj ko je krava temperamentna, dalj časa zdrži v reji – to pa Lara vsekakor je. Življenjska prireja linije krave Lara SI 62904928 Krava Lara je dosegla življenjsko prirejo 181.512 kg mleka. Hčera Lučka (SI 23435306) 26.108 kg Hčera Lenka (SI 83672541) 34.678 kg Hčera Liesbeth (SI 83764266) 98.747 kg Hčera Luna (SI 33913843) prodana Hčera Liliput (SI 24336695) 62.349 kg Hčera Larica (SI 44449180) 56.387 kg Hčera Lea SI 14786400 26.892 kg Skupno je Lara s svojimi hčerami do sedaj namolzla že preko 480.000 kg mleka. V prireji je tudi veliko število vnukinj in pravnukinj, iz te linije izhaja tudi plemenski bik Malar 121937.
Teme
Vrhunska krava Črnobela pasma Kmetija Studen Zalog pri Cerkljah

Prijatelji

KMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Čistost krav odraža njihovo izjemno oskrbo