Vreme Naročite se
Kmetijske prakse v najboljših kanadskih čredah brez katerih ne gre
Kanadski kmetijski medij je stopil v stik z desetimi najboljšimi kmetijami, v želji, da bralcem zaupajo vsaj eno kmetijsko prakso na kmetiji, ki se ji nikoli ne želijo odreči in navedejo tudi zakaj.
Klara Lovenjak KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 21. april 2021 ob 09:21

Odpri galerijo

Mlekarna Stewardson (Thedford, Ontario)

Na začetku leta je Lactanet z uporabo ocene upravljanja črede, imenoval 25 najboljših rej krav molznic v Kanadi. Da bi dobili vpogled v to, kaj vodi do uspeha je kanadski kmetijski medij stopil v stik z desetimi najboljšimi kmetijami na tem seznamu, v želji, da bralcem zaupajo vsaj eno kmetijsko prakso na kmetiji, ki se ji nikoli ne želijo odreči in navedejo tudi zakaj. Spodaj so zapisani odgovori, ki so jih posredovali nekateri najboljši kanadski kmetje.

Ferme Estermann Inc., Martin in Regula Estermann (Sainte-Agnès-de-Dundee, Quebec): »Neprestano dvomimo v vse naše prakse upravljanja, je pa ena - v katero smo najbolj prepričani in za katero si prizadevamo - visoka prireja mleka. Verjamemo, da lahko z vrhusko mlečnostjo dosežemo stroškovno učinkovite stalne izboljšave, zaradi katerih bodo naše krave še bolj učinkovite in prirejale še več mleka.«

Ferme Drahoka Inc., Sylvain Drapeau (Kamouraska, Quebec): »Praksa upravljanja kmetij, ki se ji nikoli ne želim odreči, je preventivna medicina oz. preprečevanje bolezni in varovanje zdravja. To je najpomembnejši dejavnik za izboljšanje reprodukcije pri kravah, pa tudi kakovosti mleka in splošne učinkovitosti krav.«


				Ferme Drahoka Inc., Sylvain Drapeau (Kamouraska, Quebec):			Ferme Drahoka Inc., Sylvain Drapeau (Kamouraska, Quebec):

Rosenhill Farm Inc., Judith in André Hildbrand, (St Albert, Ontario): »Vsak dan naredimo veliko stvari, ki se jim ne želimo odreči. Več koščkov sestavljanke bomo postavili na pravo mesto, bolj popolna bo slika. Za nenehno doseganje odličnih rezultatov moramo imeti nadzor nad vsemi praksami za upravljanje v čredi molznic. Poskrbeti moramo, da sta prehrana in dobro počutje živali vedno na prvem mestu. Izbrati moramo pravo genetiko in krave osemeniti ob pravem času. Zagotavljati moramo krmo vrhunske kakovosti ter se obdati s pravimi svetovalci. Na koncu gre za opazovanje, predanost, vztrajnost in ljubezen do krav.«

Free Ridge Farms Ltd., Brett in Blair Freeman (Chatsworth, Ontario): »Obstaja veliko kmetijskih praks, ki nam omogoča preživetje, vsekakor pa je na prvem mestu nastilj za krave molznice iz mivke. Tej praksi se nikoli ne bi odpovedali, saj zagotavlja veliko udobje in zdravje vimena, kar pomeni manj poškodb in daljšo življenjsko dobo krav. To nam pomaga doseči visoko prirejo, zlasti ker krave molzemo z molznim robotom.«

Heidi Farms Inc., Benjamin Oeggerli (Bainsville, Ontario): »20 let so pri nas krave telile v porodnišnici, ki je bila postavljena kar v hlevu za teleta in neposredno ob molzišču. Postavitev se nam je takrat zdela smiselna; teleta so se že rodila v hlevu, ki jim je namenjen, ker pa je bila porodnišnica blizu molzišča, je bil vedno kdo blizu, da je preveril kravo, medtem ko je telila. Z večanjem črede pa telitve poleg molzišča niso bile več praktične, zato smo porodnišnico postavili v hlevu za presušene krave in telice, kar se je izkazalo za dobro odločitev. Krave se med telitvijo tu bolje počutijo, saj je mesto predvsem tišje in mirnejše, kot pa tik ob molzišču. Namesto, da nenehno preverjamo krave, ko telijo, jim zdaj dovolimo, da večinoma vse naredijo same. Med telitvijo manj pomagamo in dosegamo boljše rezultate. Imamo manj mrtvorojenih telet, manj zadržanih posteljic in na splošno večjo uspešnost telitev. Manjše posredovanje med telitvijo nam je prineslo veliko spremembo, manj dela in boljše rezultate. Šlo je bolj za spreminjanje lastnih praks kot pa za kar koli drugega.«

Mlekarna Stewardson (Thedford, Ontario): »Zaradi pozitivnega vpliva na dobro počutje in zaradi skrbi za živali, predvsem za zdravje skočnih sklepov in kolen, se ne bi želeli odpovedati nastilju iz mivke. Mivka je veliko boljša v smislu udobja krav in spodbuja daljši čas počitka. Opažamo manjšo pojavnost mastitisa in kravam ni vroče. Manj zdrsov opazimo tudi, ko hodijo po betonskem tleh. Nastilj iz peska pri nas pripomore k daljši življenjski dobi krav in verjetno ga bomo vedno uporabljali.«


				Mlekarna Stewardson (Thedford, Ontario)			Mlekarna Stewardson (Thedford, Ontario)

Summitholm Holsteins, Ben, Dave in Carl Loewith (Lynden, Ontario): »Nekaj, čemur se nikoli ne bi želeli odreči, je naš hlev za presušene za krave, v katerem imamo po šest skupin govedi. Ko so krave 30 dni pred telitvijo jih preselimo v hlev za presušene krave, globoko nastlan s slamo. Ko krave enkrat preselimo v ta hlev, jih ne premikamo več, dokler ne telijo. Preden smo zgradili nov hlev izključno za presušene krave, smo krave tik pred telitvijo preselili iz skupine molznic v porodni boks. To je povzročalo stres nam in kravam, zato pri tem nismo bili vedno uspešni, novi hlev pa je odpravil to težavo. Naš cilj je kravam zagotoviti veliko udobja in zmanjšati kakršne koli socialne motnje. Ugotovili smo, da imamo pri teletvah zdaj manj težav in mrtvorojenih telet ter manj primerov presnovnih težav pri kravah. Opazili smo tudi povečanje prireje mleka, v povprečju za 3 kilograme po kravi.«

Ferme Claude Larocque Inc., Claude, Joanie in Alexandre Larocque ter Andrée Chicoine (Upton, Quebec): »Praksa upravljanja na kmetiji, ki je nikoli ne želimo spremeniti, je naš mešani obrok. Lahko ga uravnavamo glede na potrebe naše črede s spremembo ene same ciljne sestavine in po analizi silaže ali sena ter glede na spreminjanje suhe snovi.«

Ferme Barjo Inc., Dominique Bard (Baie-Saint-Paul, Quebec): »Za nas so vsi zapisi in vsi programi, kot je na primer Lactanet tisti, ki vodijo zapise o mlečnosti in vse druge podatke ter genetske ocene, ki jih imamo. V resnici se nobenemu od teh podatkov, ki jih beležimo na kmetiji, ne bi želeli odreči. To so naša orodja, ki nam pomagajo rasti in se nenehno izboljševati.«

Ferme Martin in Renaud Boutin Inc., Maxime Boutin (Saint-Georges, Quebec): »To je bolj način razmišljanja kot praksa, vendar pri nas vrednost mleka iščemo tako, da pogledamo njegovo sestavo. Oče me je naučil kako stremeti k odbiri krav z visoko vsebnostjo mlečne maščobe in beljakovin, za kar si še naprej prizadevam. Iščem živali, ki prirejajo mleko z visoko vsebnostjo, so funkcionalne ter visoko plodne.«

Če želite biti ves čas na tekočem o izvajanju dobrih kmetijskih praks v Sloveniji in drugod po svetu, berite Kmečki glas. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico.  

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 20. Jan 2022 at 09:27

0 ogledov

Vzpodbudni obeti
Glede na povzetek spletnega seminarja IEC je Mulder začel z opisom sprememb na svetovnem trgu, ki jih je doživela dejavnost prireje jajc leta 2021, pri čemer je poudaril moteče dejavnike, vključno s COVID-19, cenami krme in aviarno influenco. Kljub tem izzivom Mulder pričakuje stalno okrevanje leta 2022. Ključni izziv svetovne dejavnosti prireje jajc še naprej ostaja pandemija COVID-19.   "Gre za obvladovanje nestanovitnosti na trgu, s čimer se bomo še vedno ukvarjali tudi v tem letu. COVID-19 očitno še ne gre nikamor in bo še vedno povzročal nestanovitnost na trgih." Mulderjev seznam dolgoročnih napovedi o vplivih COVID-19 na naložbe je vključeval zmanjšanje obsega trga, povečanje spletne distribucije hrane, nadaljevanje dela na daljavo in večjo osredotočenost na lokalno maloprodajo. Motnje pri delu bodo po njegovih napovedih še naprej vplivale na distribucijo. Mulder tudi pričakuje, da bodo stroški krme še naprej visoki, saj bodo svetovne zaloge ostale nizke. "Zdi se, da je pšenica najbolj zaskrbljujoč vir krme za leto 2022," je dejal.  Aviarna influenca (AI) prav tako še naprej moti dejavnost prireje jajc po vsem svetu, nedavni novi primeri se namreč pojavljajo v Evropi, severovzhodni Aziji in jugovzhodni Aziji. Kljub temu Mulder ponuja presenetljivo pozitiven pogled na prihodnost svetovne industrije jajc. "Lahko sem optimističen glede tržnih obetov za letošnje leto, kjer menim, da bo rast trga verjetno hitrejša od rasti ponudbe - to bi lahko podprlo cene in marže na svetovnih trgih," je zaključil Mulder.

Tue, 18. Jan 2022 at 09:02

200 ogledov

Sistem dobro deluje za vse, razen za rejce
Na kmetiji iz okolice Kamnika so pred letom in pol kupili teden dni starega telička lisaste pasme, ga vzrejali leto in pol ter ga nato z vso ustrezno dokumentacijo oddali v zakol v klavnico Meso Kamnik. Tam so se dogovorili za uslužnostno klanje, saj so želeli meso bika vzeti nazaj za domačo uporabo. Žal mesa tega bika niso prejeli, saj so na prevzemu ostali praznih rok oz. so se morali zaradi sistemske napake v klavnici zadovoljiti z mesom bika drugega rejca. Kaj se je torej zgodilo oz. kaj je šlo v klavnici narobe in zakaj je rejec po pritožbi nad napako dobil še slabše plačane telice, ki jih je odkupila KGZ Kamnik? Razočaran rejec, ki se iz subjektivnih razlogov v časopisu ne želi izpostaviti z imenom in priimkom, navaja, da so vse živali označene od rojstva do zakola in da v Sloveniji obstaja centralni register vzrejnih živali. Prav tako ima klavnica Meso Kamnik ustrezne certifikate za sledljivost živali in mesa z vsemi žigi, ki so potrebni tudi za distribucijo mesa v tujino. Zato je rejec prepričan, da se takšna napaka ne zgodi zlahka, in sumi, da je bila storjena z namenom pridobitništva zaposlenih v klavnici. Meso njihovega 16 mesecev starega bika, ki je imel 305 kilogramov mesa, so namreč v klavnici porabili za lasten razsek. S podjetja Meso Kamnik pa so nam sporočili, da je bilo to storjeno pomotoma, in sicer zaradi napake v informacijskem sistemu. Rejec je bil ogorčen in je od odgovornih zahteval odgovore. Zaradi načina komunikacije, bojda neustrezne na obeh straneh, pa so rejcu na KGZ Kamnik še slabo ovrednotili dve telici, ki so ju tja prodali in sta gospodarstvo zapustili skupaj z bikom. Težava z bikom je tako vplivala celo na odkupno ceno pri zadrugi, k čemur je rejec kot dokaz priložil dva odkupna bloka – enega pred pritožbo zaradi bika in enega po njej, kjer je pri vrednotenju telic za dobrih 100 evrov razlike. MESO PORABILI ZA LASTEN RAZSEK Poleg mesa drugega bika so rejcu v podjetju Meso Kamnik kot opravičilo za napako naložili dodatne kose mesa (vampe, hrbet in pljučno pečenko), saj mu v nobenem primeru niso mogli več vrniti mesa njegovega bika, ki je šel že v razsek. Fotografija je simbolična Istočasno je rejec takrat preko KGZ Kamnik v klavnico prodal še dve telici, ki pa so jima zaradi pritožbe glede mesa bika znižali prvotno postavljeno odkupno ceno in jih slabo ovrednotili glede kakovosti mesa. Rejec pravi, da so tako želeli prikazati, kot da na kmetiji slabo vzrejajo živali in s tem prirejajo meso slabše kakovosti. Na kmetiji sicer že dolga leta vzrejajo govedo, deloma za mleko in deloma za meso. Kot pojasnjuje rejec, pa nobena njihova žival ob zakolu še nikoli ni bila slabo ocenjena – do tega zadnjega primera. Odkupna cena je bila popravljena, prvotna pa razveljavljena. Slaba ocena kakovosti mesa za dve telici je bila po rejčevem mnenju opozorilo podjetja, da naj na storjeno napako čim prej pozabi. Ker se s takšnim načinom dela in odnosom rejec ne strinja, je želel o tem obvestiti javnost. »Da bi bil cinizem še večji, pa so mi za klanje bika, katerega meso so mi vzeli, vrnili pa meso drugega, zaračunali tudi klavnino,« pojasnjuje rejec, ki meni, da tovrstna napaka deluje bolj kot namerna in ne kot posledica izrednega dogodka. PRIZNALI NAPAKO V podjetju Meso Kamnik rejčevih trditev niso zanikali in so svojo napako priznali. »Dejstvo je, da smo v podjetju Meso Kamnik pri opravljanju storitve zakola za omenjenega rejca naredili napako in bika pomotoma uporabili za lasten razsek, česar tudi nismo nikoli zanikali,« je uvodoma pojasnil Marko Oman, direktor za področje svežega mesa, Meso Kamnik d. d., ter v nadaljevanju pojasnil zgodbo s perspektive podjetja. »Po meso je prišla gospa, ki sem ji sam osebno takoj pojasnil našo napako, se opravičil in predlagal več rešitev. Gospa se je odločila, da vzame meso bika drugega rejca z znanimi podatki izvora, enake pasme, mase in kakovosti (oba bika sta bila namreč ocenjena z AR2*). Tudi dodatni kosi mesa, ki smo jih dodali, so bili dogovorjeni. Gospa je opravila prevzem in ob tem ni imela pripomb. Prepričan sem bil, da smo s tem medsebojnim dogovorom našo napako popravili. Ker sem vedel, da je rejec zaradi dogodka razburjen, pa sem se še odločil, da mu za odkupljeni telici priznam višjo ceno, kot je bila v tistem trenutku po veljavnem ceniku,« pojasni Oman in doda, da pa s tem zgodba še ni bila zaključena, saj je pozneje tisti dan prejel klic rejca. »Primitivno me je ozmerjal, vendar na tem mestu ne bom navajal njegovih besed, ter mi tudi osebno grozil. Ker nikakor ni želel sprejeti nobenega našega opravičila in je nadaljeval z grožnjami, sem se odločil, da popravim obračun odkupljenih živali, ki smo jih nato plačali po veljavnem ceniku, ki je takrat veljal med nami in KGZ Kamnik,« objasni razliko pri vrednotenju telic. »Tudi na tem mestu priznavamo svojo napako in se rejcu opravičujemo,« sklene Oman in še enkrat poudari, da pri biku ni šlo za nikakršno zamenjavo mesa, temveč za sistemsko napako, saj je bil bik zabeležen kot odkup namesto kot uslužnostno klanje. Odkupna bloka za telice: zgoraj prvi in spodaj drugi – s popravljenimi cenami. ZAKOL NA DOMU BI BIL NAJPRIMERNEJŠI Sistemska napaka ali ne, dejstvo je, da je rejec ostal brez mesa svojega bika in da se je vodstvo kamniške klavnice za storjeno napako opravičilo. Napake se dogajajo in so človeške, težave in dvomi pa nastopijo, če je teh več in če namesto naključne resnično postanejo namerne. Med kmeti namreč kroži veliko pripovedovanj, ki pa se ne nanašajo na klavnico v Kamniku, temveč na različne klavnice po Sloveniji. Tako izvemo zgodbe o izgubljenem mesu, ko je rejec nazaj dobil manj mesa, kot bi moral, pa nihče ni vedel, kam je izginilo. Spet drugi je dal v zakol bika, nazaj pa dobil meso vola. Tretji pa je v zakol pripeljal telico, nazaj pa skupaj z mesom dobil še bikove testise. Hipotetično bi torej lahko v klavnici pri vsaki živali vzeli po nekaj kilogramov mesa, česar rejec mogoče ne bi ugotovil. »Pri veliko zaklanih živalih na mesec je to veliko mesa – za zraven«, razmišlja rejec, s katerim smo se pogovarjali. Glede na to, da v klavnicah veljajo natančni postopki pred, med in po zakolu živali, kjer je vse pod nadzorom uradnega veterinarja, ki mora natančno preveriti podatke iz evidenc gospodarstva živali in to upoštevati pri izvajanju pregleda pred in po zakolu, bi sicer težko sklenili, da so tovrstne napake pogoste. Uradni veterinar je namreč vedno prisoten na klavni liniji in nadzira postopke omamljanja živali in zakol, izvede pregled po klanju in poskrbi, da so trupi in drobovina pregledani in označeni takoj po zakolu. Večina napak se tako najverjetneje dogaja pri izdaji mesa, verjetne pa so, kot v opisanem primeru, tudi sistemske napake. Na splošno se kmetje večinoma strinjajo, da bi bil ponovno dovoljen zakol živali na domu najprimernejši način – tako za živali kot za rejce. Kmetom je namreč predstavljal manjši strošek, živalim pa manj stresa ter kakovostnejše meso, če bi bil zakol primerno izveden. Varnost za rejce in potrošnike pa bi bila lahko prav tako zagotovljena z odstranjevanjem tkiv s specifičnim tveganjem (SRM), kot to počno v klavnici. Vsekakor pa bi bili (in so bili) rejci le v tem primeru lahko stoodstotno prepričani o izvoru mesa. Žal ta praksa ostaja prepovedana, v primeru kršitve pa bi rejca lahko drago stala. Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin RS so namreč pojasnili, da v postopku inšpekcijskega nadzora v povezavi z obravnavo prepovedanega zakola govedi na domu poleg samega zakola lahko ugotovijo tudi druge kršitve zakonodaje, kot so npr. ravnaje z živalskimi stranskimi proizvodi, identifikacija in registracija živali, zaščita živali pri usmrtitvi … To pa pomeni, da lahko skupna izrečena kazen v takem primeru znaša 2000 do 3000 evrov, kar pa vsekakor ni malo. Sistem torej dobro deluje za vse, razen za rejce. Ne poznamo namreč zgodb ali izkušenj, ki bi pričale o napakah rejcev, s katerimi so oškodovali klavnice – medtem ko je tistih drugih mnogo več! *AR2 (trup bika, mlajšega od dveh let, dobre mesnatosti in rahle stopnje zamaščenosti)

Fri, 14. Jan 2022 at 10:33

244 ogledov

Italija prepovedala lov
 Italija je v četrtek prepovedala lov in številne druge dejavnosti na prostem v dveh severnih regijah, ki ju je prizadel nedavni izbruh afriške prašičje kuge, smrtonosne prašičje bolezni.  Afriška prašičja kuga je neškodljiva za ljudi, pogosto pa usodna za prašiče, kar povzroča finančne izgube za kmete. Izvira iz Afrike, preden se je razširila v Evropo in Azijo, pa je že pobila na stotine milijonov prašičev po vsem svetu. Odredba, ki sta jo podpisala minister za zdravje Roberto Speranza in minister za kmetijstvo Stefano Patuanelli, zadeva 114 podeželskih območij v severozahodnih regijah Piemonta in Ligurije, kjer so ugotovili, da so štirje divji merjasci prenašalci bolezni. Poleg prepovedi lova bo prepovedano tudi nabiranje gob in tartufov, ribolov, pohodništvo, kolesarjenje na teh območjih in kakršna koli druga dejavnost, ki vključuje neposreden ali posreden stik z okuženimi merjasci, piše v izdani odredbi s strani ministrov.  Izjemoma je še vedno dovoljen ciljni lov na divje prašiče, s čimer bodo nadzorovali njihovo število in spremljali širjenje prašičje kuge. Odkritje bolezni v Italiji bi lahko pomenilo udarec za rejce prašičev, saj vlade pogosto blokirajo uvoz prašičjih izdelkov iz držav, kjer je bila bolezen ugotovljena kot način za preprečevanje prenosa. "Odredba, ki začne veljati takoj in bo veljala šest mesecev, bo omogočila varno delovanje naših proizvodnih dejavnosti in zagotavljala izvoz," sta sporočila ministra.  Na Kitajskem, ki je največja svetovna proizvajalka svinjine, je afriška prašičja kuga uničila polovico črede prašičev v enem letu, po odkritju leta 2018. Lani sta Haiti in Dominikanska republika potrdila prve izbruhe po skoraj 40 letih. Kitajska in drugi svetovni kupci svinjine so septembra 2020 zato prepovedali uvoz nemške svinjine, potem ko so v Nemčiji potrdili prvi primer pri divjem prašiču.

Wed, 12. Jan 2022 at 07:53

280 ogledov

Brez zelenjave ne bi bilo molznega robota
Danes so v sodobnem hlevu, ki je v intenzivni fazi prenove, še vedno molznice, čeprav so z rejo krav pred časom že skorajda prekinili. Na osmih hektarjih njiv pa pridelujejo listnato zelenjavo, plodovke, korenovke in gomoljnice, stročnice, čebulnice, zelišča in še bi lahko naštevali. Vse prodajo na centralni ljubljanski tržnici, kjer so prisotni od torka do sobote, zelenjavo prodajajo tudi gostilnam in doma. Hribarjevi povedo, da je tovrstna pridelava lahko donosna dejavnost, vendar je delovno zelo intenzivna, priznavajo pa, da brez nje danes v prenovljenem in predelanem hlevu za krave molznice ne bi stal nov molzni robot, nad katerim so tako navdušeni, da pravijo, da so se zanj odločili najmanj deset let prepozno. Ker robot namesto njih opravi molžo, jih zelo razbremeni, zato se lahko bolj posvetijo delu na njivah. »To seveda ne pomeni, da v hlevu nismo prisotni, ampak, da čas, ki smo ga prej namenili za molžo, zdaj posvetimo delu v rastlinjakih in na njivah,« pove najmlajši od treh otrok, Aljaž, ki se navdušuje nad rejo krav molznic, prirejo mleka in v prihodnosti tudi njegovo predelavo. Sicer pa imata Nataša, ki izhaja iz omenjene kmetije, in Miran, ki se je nanjo priženil, še starejšega sina Žigo ter hčer Ester. Žiga skrbi za optimalen krmni obrok krav molznic ter vzgojo sadik in nemoten potek dela na njivah, Ester pa se večinoma ukvarja s prodajo zelenjave. Zaradi velikega obsega dela je na kmetiji zaposlen tudi njen partner. »Nataša zelenjavo prodaja že od svojega 16. leta, kar pomeni, da je na tržnici prisotna že 32 let,« poudari Miran in doda, da se od leta 1973 na kmetiji poleg živinoreje ukvarjajo tudi s pridelavo zelenjave. NAMESTO OPUSTITVE RAZŠIRITEV REJE Pogovor nadaljujemo v starem – novem hlevu, ki je še vedno v fazi prenove, v njem pa se že mesec dni prosto sprehajajo molznice, čeprav so z njihovo rejo v določenem trenutku skorajda že prekinili. »Želeli smo povečati obseg pridelave zelenjave, in ko smo prvo košnjo že oddali, si je Nataša premislila in zaželela, da krave ostanejo,« je pojasnil Miran. Tako so krave ostale, družina pa se je usmerila v temeljito prenovo hleva v lastni režiji, v katerem je danes kravam udobneje, delo pa poenostavljeno. Zamislili so si proste krave, udobne ležalne bokse in čim bolj avtomatizirano molžo. »Naredili smo gnojno jamo, v hlev namestili rešetke, razširili krmilno mizo, da skoznjo lahko pelje traktor s krmilno-mešalnim vozom, in opravili še mnogo drugih manjših, a potrebnih del.« Moški del družine je bil sprva odločen za montažo tandem molzišča in je rabljenega tudi kupil. Naredili so načrt in zanj pripravili prostor v hlevu ter se tik pred njegovo montažo ponovno premislili. »Prostor za molžo smo morali zato preurediti in podreti stene, saj smo se nato raje odločili za nakup molznega robota. Lahko rečem, da je bila to ena od modrejših odločitev, žal mi je le, da se zanjo nismo odločili že deset let prej,« navdušeno pojasni Miran. V hlevu je trenutno 27 krav, 25 jih molzejo, vseh glav skupaj s še nekaj pitanci je 70. Veliko je telic, ležišč pa je trenutno 25, vendar jih bo ob koncu prenove 50 do 55. »Za zdaj je prenovljenega pol hleva, kar pomeni, da nas v prihodnje čaka še nekaj dela. Pitancev ne bomo več redili, njihovo mesto bodo zasedle telice.« Navdušenja nad molznim robotom Gea Westfalia oče in oba sinova ne morejo skriti, priznavajo pa, da je bil prvi teden po njegovi aktivaciji zelo naporen. Nakup je terjal veliko ur izobraževanja, ki še traja, saj se uporabe robota s pomočjo prodajalca še vedno učijo sproti. Predvsem so bili v začetku uvajanja krav fizično izčrpani, saj so morali vso čredo mirno in z veliko potrpljenja usmerjati v robota. »Prvi dan smo za molžo 25 krav potrebovali kar sedem ur,« pove Aljaž. Tri dni se je zgodba ponavljala, potem pa je molža stekla, saj so krave ugotovile, da se ga splača obiskati in se v njem pomolsti. TUDI IZ STAREGA HLEVA LAHKO NASTANE SODOBEN »Glede na to, da smo krave spustili s priveza, spremenili način molže in počivanja, saj so morale spoznati tudi ležalne bokse, lahko rečem, da je šlo dobro,« pove Aljaž. Sprva so krave ležale na rešetkah, ko pa so spoznale udobje gume v ležalnih boksih, jih rešetke niso več zamikale. »Ležijo namreč na gumi podlogi v ležalnih boksih z loki v modri barvi, ki se s svojo elastično zasnovo prilagajajo vsaki kravi posebej. Miran še doda, da pri prenovi hleva in nakupu opreme niso kandidirali za nepovratna sredstva, vse so in še bodo plačali z lastnim denarjem. »Še nikoli nismo kandidirali na nobenem razpisu, na srečo pa smo se še pravi čas odločili za nakup robota, ker bi bil v tem trenutku že precej dražji.« Čreda krav je mešana, pol je črno-belih, pol pa lisastih, ker pa ima Aljaž veliko željo po predelavi mleka v mlečne izdelke, se nagiba k reji lisaste pasme. Trenutna povprečna dnevna mlečnost je – tudi na račun gradnje in določenega stresa – 20 litrov po kravi, kar bodo v prihodnje še izboljšali, več pozornosti pa bodo posvetili tudi boljši genetiki v čredi. Krmni obrok pripravlja Žiga ob pomoči kmetijske svetovalke, naravnan pa je na dnevno mlečnost 23 kilogramov po kravi. »Ko smo razširili krmilno mizo, sem kupil mešalno-krmilni voz predvsem zato, da krav nisem več krmil na roke,« priznava Miran. Žiga pa se je nato lotil še pravilnega mešanja krme in z optimalno pripravljeno mešanico mlečnost dvignil za kar sedem kilogramov po kravi. Dobro so organizirani tudi pri nakupu beljakovinskih komponent: repice, soje in koruze, pri čemer sodelujejo z več kmeti. »Skupaj naročimo 24-tonsko cisterno, s katero napolnijo silos pri enem od kmetov, nato pa si kupljeno količino odmerimo v jumbo vreče in si jo razdelimo. To je ceneje in vsekakor dober primer sodelovanja in povezovanja med kmeti,« pove Miran, ki je ponosen, da so s sinovi uspeli dokazati, da tudi hlev z letnico 1970 lahko preuredijo v sodoben hlev. »Marsikdo nam je nakup molznega robota odsvetoval, jaz pa danes pravim, da smo ga kupili vsaj deset let prepozno!« CENA MLEKA TRENUTNO RASTE »Zdaj, ko sinova kažeta veliko zanimanje za prirejo mleka, je prav, da se temu bolj posvetimo,« pove Miran in prizna, da se je sam vedno bolj posvečal pridelavi zelenjave kot pa prireji mleka. Krave se danes v robotu v povprečju molzejo že trikrat na dan, kar je dober obisk, v njem pa dobijo določeno količino močnih krmil. Komponente osnovnega obroka pridelajo doma, sestavljajo pa ga travna in koruzna silaža, mrva, pšenica in tritikala, dobijo pa še sojo, repico, koruzo v zrnju in actiprod ter vitamine. »Mleko preko KGZ Sloga Kranj prodajajo v Italijo, njegova cena pa se je že obrnila rahlo navzgor. Pretežno zato, ker so mlekarne podražile mleko in mlečne izdelke v trgovinah, po nekaterih podatkih za približno 15 %. Trenutno nam liter mleka plačajo po 36 centov pri vsebnosti 3,52 % beljakovin in 4,52 % maščob, ter z manj kot 200.000 somatskih celic na mililiter mleka,« pojasni Aljaž in doda, da glede prireje mleka ohranja upanje, saj ga v EU že primanjkuje, posledica pa je rast njegove cene. Poleg tega pa zaupa v svoje načrte in razvoj dejavnosti predelave mleka. Trenutno vsak drugi dan oddajo 1200 litrov mleka, ki se steka v (za prihodnjo količino pripravljeno) 5000-litrsko cisterno. Hribarjevi obdelujejo 34 hektarjev, na osmih raste zelenjava, drugo so travniki, imajo pa tudi dva 140 metrov dolga rastlinjaka ter enega manjšega za vzgojo sadik. »Seme uvozimo, pretežno kupujemo kakovostno balirano seme s Hrvaške, v Avstriji pa kupimo le sadike paradižnika, paprike in malancan, saj za njihovo vzgojo v rastlinjaku zmanjka prostora,« pojasni Žiga. »Gostilne so zadnji dve leti kupovale manj zelenjave kot v predkoronskih letih, zato pa je bila prodaja na tržnici toliko boljša. Ob prvi razglašeni epidemiji so nam kupci dobesedno izpraznili stojnico,« se spominja. Pa to ne majhno, saj najemajo veliko stojnico, za katero plačujejo dnevno uporabnino in letno rezervacijo, ki jim zagotavlja, da prodajnega mesta ne zasede kdo drug. BREZ MINERALNIH GNOJIL NE BO VELIKO PRIDELKA Žiga pove, da imajo v ponudbi najrazličnejše vrste zelenjave, saj so kupci zahtevni in se ne prehranjujejo zgolj sezonsko, zato jim omogočijo ponudbo želenega. Če to ni tako, tvegajo izgubo stranke. »V tem času zato določeno zelenjavo dokupimo v Italiji, s čimer so kupci seveda seznanjeni, saj ima vsa zelenjava nedvoumno označeno poreklo.« Neprodano doma pridelano zelenjavo Nataša predela, iz nje skuha omake, mezge, naredi zeliščne sirupe in sokove, vložnine in drugo, kar zaradi velikega povpraševanja tudi brez težav proda. »Med tednom smo na stojnici že ob šestih zjutraj, v soboto pa celo ob petih, saj nas prve stranke obiščejo že pred sedmo. Prodajamo do štirih popoldan, imamo pa tudi dve prodajalki, ker težko postorimo vse sami.« Pri pridelavi uporabljajo veliko specialne mehanizacije, po vseh njivah imajo že več let namakalni sistem, za skladiščenje zelenjave pa uporabljajo hladilnico. Kar se tiče razmer na trgu z mineralnimi gnojili, se zavedajo, da njihova cena verjetno ne bo nikoli več tako nizka kot pred podražitvijo. Zalog nimajo, kupili jih pa tudi še niso. »Uporabljamo specialna gnojila za zelenjavo ter gnojila za koruzo in žito. Država je neodzivna, kot da slovenskega kmetijstva nimamo oz. je vseeno, tudi če kmetje nič ne pridelamo, saj lahko vso hrano uvozimo,« pojasnijo miselnost snovalcev naše kmetijske politike in dodajo, da brez osnovnih mineralnih gnojil ne bodo pridelali veliko zelenjave. Če bo zato zelenjava na trgu dražja, še ne vedo.   Otroci Aljaž, Ester in Žiga Hribar »O tem še nismo razmišljali, saj tudi semena še nismo naročali, predvidevamo pa, da bo tudi to dražje.« Februarja bodo že sadili krompir, ki bo teden pred 1. majem že v ponudbi, pojasni Žiga in se pridruži očetu pri pripravi zelenjave, namenjene prodaji na tržnici. Zelenjava je lahko donosna dejavnost, vendar je delovno zelo intenzivna, zato pri pridelavi sodeluje vsa družina.

Mon, 10. Jan 2022 at 09:51

174 ogledov

Priložnost za hitrejši napredek in prodajo nišnih izdelkov
Genotipizacija goveda omogoča hitrejši napredek v reji, oceno genomskih plemenskih vrednosti (PV) telic in lažjo izbiro bika za njihovo osemenitev, večji prihodek na kmetiji s prodajo plemenskih živali in embrijev z znano genomsko PV, krajši generacijski interval, odbiro živali že ob rojstvu in hitrejši genetski napredek. Če bi rejec želel svoje živali genomsko testirati, naj se obrne na Zvezo rejcev govedi rjave pasme Slovenije, Društvo rejcev govedi črno-bele pasme v Sloveniji, Zvezo društev rejcev govedi lisaste pasme Slovenije ali selekcionista oz. kontrolorja s področnega zavoda. Kot je povedala Marija Klopčič, izredna profesorica na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete, Društvo rejcev govedi črno-bele pasme v Sloveniji v okviru strokovnih nalog omogoča, da rejec sam odvzame tkivo iz ušesa goveda ob številčenju, lahko pa to storijo strokovni tajniki društva ali selekcionisti na področnih zavodih. »Najbolj uporaben je vzorec tkiva iz ušesa, lahko pa se uporabi tudi dlaka, bris nosne sluznice ali seme plemenjakov. Odvzeto tkivo pošljemo na genotipizacijo v izbrani laboratorij – trenutno še vedno na Irsko, saj je cena tam najugodnejša –, njihove rezultate pa pri črno-beli pasmi posredujemo na Interbull, ki je lociran na Univerzi v Uppsali na Švedskem. Z njimi imamo sklenjeno pogodbo in jim najmanj trikrat na leto pošiljamo podatke, od njih pa prejmemo genomski obračun plemenskih vrednosti,« pojasni Marija Klopčič. Genotipizacija omogoča hitrejši napredek v reji, oceno genomskih plemenskih vrednosti (PV) telic in lažjo izbiro bika za njihovo osemenitev, večji prihodek na kmetiji s prodajo plemenskih živali in embrijev z znano genomsko PV, krajši generacijski interval, odbiro živali že ob rojstvu in hitrejši genetski napredek. KMALU LASTNI GENOMSKI OBRAČUN PLEMENSKE VREDNOSTI »Na oddelku za zootehniko pripravljamo lastni genomski obračun PV, kar pomeni, da bomo po prejetju podatkov genotipizacije iz Irske in dodatnih izračunov iz Uppsale oz. Interbulla lahko izračunali genomsko PV ne le na vsake tri mesece, ampak vsak mesec, če bo podatkov več, pa celo vsak teden. Trenutno je rejec že zdaj, če se odloči za genotipizacijo bikcev ali teličk, v približno treh mesecih seznanjen z genomsko plemensko vrednostjo genotipizirane živali. Če tkivo vzame takoj ob rojstvu živali, ima že v treh mesecih napovedano njeno genomsko plemensko vrednost. Recimo: telička št. 1 je za toliko plemenskih vrednosti boljša od teličke 2 oz. katera telička je glede genomskih PV boljša od druge ali katera je slabša.« Ocena teh genomskih plemenskih vrednosti se giblje med 50 in 60 oz. 65 % (zaradi manjkajočih proizvodnih rezultatov), referenčna populacija, s katero je na nek način povezana vsaka žival, pa omogoča njihov izračun. »Poleg tega, da je rejec seznanjen z genomsko PV, pa prejme tudi podatek, če je telička morebiti nosilka kakšnega genetskega defekta, kot sta na primer CVM – avtosomalna recesivna dedna napaka, ki povzroča, da se prizadete živali/zarodki redkokdaj rodijo živi – ali BLAD, ki se prav tako pojavlja pri govedu črno-bele pasme kot dedna recesivna motnja imunskega sistema, kaže pa se v obliki hudih bakterijskih infekcij, slabega celjenja ran, visoke telesne temperature, neješčnosti in hiranja. Z genotipizacijo lahko rejec že pri treh mesecih izve, ali je telička nosilka haplotipa, ki je neugoden za reprodukcijo, in se odloči, da je ne bo redil za pleme, ampak za meso. Vsekakor pa ni korektno, da bi to telico prodal drugemu rejcu za pleme,« poudari Klopčičeva. V SMERI PRIREJE MLEKA A2 Na osnovi genotipizacije torej lahko ugotavljajo najrazličnejše genetske defekte, lahko pa tudi posebnosti, kot so brezrožnost, če je žival nosilka rdečega gena pri črno-beli pasmi, in informacije o kapa kazeinih (AB, BB, AA), kar je v pomoč tistim, ki se ukvarjajo s predelavo mleka. S pomočjo genotipizacije se lahko pri telički že takoj po rojstvu ugotovi, ali je nosilka beta kazeina A2 ali A1. »Tisti rejci, ki prodajajo mleko na mlekomatih ali želijo na trgu ponuditi posebno mleko, gredo lahko v smeri prireje mleka A2 oz. reje krav, ki so nosilke tega beta kazeina.« Klopčičeva še doda, da pri nas nastaja velika skupina, predvsem mladih rejcev, ki razmišljajo in gredo v smeri prireje mleka A2, kar pomeni, da mleko lahko lažje neposredno prodajajo, saj je manj alergeno in povzroča manj prebavnih težav. 20 evrov po živali znaša strošek genotipizacije. Če rejec želi še podatek o kapa kazeinih, mora nekaj doplačati, sicer pa že za osnovno ceno prejme velik nabor informacij. »Monogenetske lastnosti so znane v dveh tednih, genomska plemenska vrednost živali pa v treh mesecih – dokler ne začnemo z lastnim izračunom na našem oddelku. Kljub intenzivnemu delu težave za zdaj predstavlja premajhna referenčna populacija, sploh pri bikih, zato smo v veliki meri odvisni od podatkov bikov z Interbulla. Prav zato smo se tudi pridružili mednarodnemu konzorciju InterGenomics-Holstein in podatke naših živali (bikov, krav in telic) pošiljamo na Švedsko, tako kot nekatere druge države. Nam pa z referenčno populacijo skoraj tisočih bikov pomagajo Francozi in Skandinavci, najbolj intenzivno pa sodelujemo z Nemci. Vsakokrat, ko imamo obračun genomskih plemenskih vrednosti pri Interbullu, dodajo zraven svoje bike, da se referenčna populacija na strani bikov povečuje,« poudari in doda, da Nemci prepoznajo priložnost za prodajo semena njihovih plemenjakov na našem trgu. Zanima pa jih tudi, kako se njihovi biki obnesejo na naših lestvicah. STROŠEK GENOTIPIZACIJE ŠE VEDNO TEŽAVA Marija Klopčič je bila sicer prepričana, da bo genotipizacija med našimi rejci bolj zaživela, vendar za zdaj rejci še ne prepoznajo vseh prednosti, zato zaenkrat pri črno-beli pasmi ostaja majhna skupina rejcev z genotipiziranimi čredami. »V letu 2021 smo zbrali okrog tisoč vzorcev, kar je izredno malo glede na to, da imamo približno 36.000 krav v kontroli in približno toliko tudi telitev. Večinoma se genotipizacije poslužujejo eni in isti kmetje, ko pa želim k temu spodbuditi še kakšnega rejca, pa si to želijo le v primeru zagotovitve financiranja stroška.« Genotipizacija je v svetu precej razširjena, posebno na Irskem, kjer so genotipizirali veliko živali, tudi pasme za prirejo mesa, vendar so to izvajali v sklopu programa razvoja podeželja. V genotipizacijo so veliko investirali tudi Kanadčani in Američani, Nemci pa so prek obsežnega projekta genotipizirali okoli milijon krav črno-bele pasme. Obveza rejcev, ki so pristopili h projektu, pa je bila spremljanje pojavnosti bolezni, vodenje evidenc ter beleženje natančnih vzrokov za izločitev krav in korekcijo parkljev. Stroške genotipizacije za njihove črede so plačali iz proračuna projekta. »Rezultati so odlični, saj poročajo o mastitisih oz. njegovih glavnih prenašalcih in po katerih bikih se pojavljajo haplotipi, skratka, na ta način so pridobili izredno uporabno statistiko,« pojasni in sklene, da je pri črno-beli pasmi genotipiziranih med 5000 in 6000 krav in manj kot 1000 bikov. Podobno je pri rjavi pasmi in manj pri lisasti. Vzpostavitev nacionalnega genomskega obračuna plemenskih vrednosti na govedorejskih kmetijah bo omogočila primerljivost z mednarodnimi PV in s tem hitrejše doseganje pričakovanih rezultatov selekcije v lastnih čredah ter večjo konkurenčnost slovenske reje goveda v prireji mleka. Lastna genomska selekcija namreč predstavlja priložnost za prirejo nišnih izdelkov, kot že omenjeno mleko A2, in izvajanje učinkovitejšega nadzora nad genetsko raznolikostjo v populaciji govedi. Opredelitev genomskega potenciala živali z uporabo rezultatov genomskega obračuna PV in informacij o monogenskih lastnostih pa bo omogočila vzrejo večvrednih plemenskih živali ter s tem povečala konkurenčnost posameznih kmetij.

Fri, 7. Jan 2022 at 07:47

241 ogledov

Najvišja dovoljenja meja je v ZDA
Vsako mleko vsebuje somatske celice, vendar na splošno velja, da jih je v mleku zdravih krav pod 200.000 na mililiter. Večje število je nenormalno in kaže na verjetnost okužbe. Evropska zakonodaja sicer predpisuje ≤ 400.000 somatskih celic na mililiter mleka, v Ameriki je ta meja 750.000 celic/ml, v Kanadi 500.000 celic/ml, v Švici pa 350.000. Ena od pomanjkljivosti ameriške industrije mleka na mednarodnih trgih je zato nedvomno standard za kakovost mleka. Poseben standard o dovoljenem številu somatskih celic (ŠSC) je zato ovira in trženjska pomanjkljivost za prodajo ameriških mlečnih izdelkov v nekatere države, navajajo v ameriškem kmetijskem mediju Progressive Dairy. Ker Američani dovoljujejo mleko z do 750.000 celicami na mililiter, medtem ko drugi večji svetovni izvozniki mlečnih izdelkov omejujejo njihovo število na 400.000 celic/ml, se zdi, da je ameriško mleko slabše kakovosti. Podrobnosti o izračunih to razliko nekoliko zožijo, vendar pa je vsebnost še vedno visoka. Analiza mleka iz bazena vključuje mleko številnih krav. Somatske celice predstavljajo predvsem odmrle bele krvničke ali levkocite, ki se borijo proti okužbi. Običajno je mastitis krivec za visoko število belih krvničk, saj se kravje telo bori proti okužbi. Eden od pomembnih dejavnikov, ki jih je treba prepoznati, je zato nestanovitnost števila somatskih celic v mleku krav. Ko mastitis izbruhne v čredi (pogosteje v vročem vremenu) in se okužba razširi s krave na kravo, nastopi kratko obdobje visokega števila somatskih celic. Z dobrim upravljanjem črede je mogoče izbruhe zmanjšati, in ko se pojavijo, jih je mogoče hitro spraviti pod nadzor. DODATNE PREMIJE ZA NIŽJE ŠTEVILO SOMATSKIH CELIC V ZDA lahko rejec zaradi enega samega slabega testa izgubi oceno A. Ta ocena se nanaša na mleko, ki je prirejeno v ustreznih sanitarnih pogojih in izpolnjuje pogoje za uživanje. Samo mleko razreda A je urejeno z zveznimi odredbami o trženju mleka. Mleko B ne izpolnjuje standardov za uživanje in se lahko uporablja samo v siru, maslu in nemastnem suhem mleku, kar pa seveda vpliva na njegovo odkupno ceno. V EU pa prepoved prodaje mleka sledi, če geometrijsko povprečje ŠSC presega 400.000 na mililiter. V Evropi je tako manjše tveganje zaradi enega samega slabega testa. Evropski sistem namreč uporablja geometrijsko povprečje in vedno izračuna povprečje treh mesečnih testov. Geometrijsko povprečje treh testov tako zmanjša vpliv kratkoročnih »izbruhov«, saj ta matematični postopek teži k zmanjšanju vpliva enega samega visokega števila in zagotavlja povprečje, ki je manjše od aritmetičnega povprečja. Razlika med 750.000 in 400.000 celicami se sliši veliko, vendar jo geometrijsko trimesečno povprečje zmanjša. Dokazano je, da je nižje ŠSC mogoče doseči z izboljšanimi praksami pri upravljanju črede. Argument za ameriški standard, ki dovoljuje do 750.000 celic na mililiter, je, da somatske celice ne predstavljajo tveganja za zdravje ljudi. Vendar pa višja vsebnost somatskih celic v mleku vpliva na rok uporabnosti in količino mleka ter s tem sira. To pa je tudi razlog, da nekatere ameriške mlekarne plačujejo dodatno premijo za nižje število somatskih celic v mleku. Številni ameriški rejci so zato že sprejeli omejitev na 400.000 ŠSC, da bi lahko konkurirali pri mednarodni prodaji in izpolnjevali zahteve domačih zasebnih znamk. Ti predelovalci in kmetje, ki zanje prirejajo mleko, so že spremenili postopke in tehnologijo, da izpolnjujejo mednarodne standarde. 400.000 somatskih celic v mililitru mleka bi bil zagotovo velik prehod za vse rejce krav molznic v ZDA, vendar verjetno ne bi bilo praktično ali sprejemljivo uporabljati zahtevnejšega standarda za izvoz, hkrati pa ohranjati nižji standard kakovosti za domače kupce v ZDA. STANDARDI ZA MLEKO Medtem ko se standard 400.000 celic na mililiter pogosto imenuje kar »evropski« standard, ga uporabljajo tudi druge večje države izvoznice mlečnih izdelkov, kot sta Nova Zelandija in Avstralija. Nobena druga država namreč ni posvojila ameriških metod testiranja in analitičnih postopkov, zato je »evropski« standard dejansko mednarodni standard. Standarde ŠSC v ZDA določa ameriška javna zdravstvena služba FDA, in čeprav obstaja veliko polemik glede razširjenih sporazumov o prosti trgovini, ni dvoma, da se bodo geografske meje za mlečne izdelke še naprej širile. Za izenačenje konkurenčnih pogojev na mednarodnih trgih pa bodo morale ZDA narediti načrt glede nekaterih njihovih standardov, sicer bodo s svojimi mlečni izdelki težje konkurirali na mednarodnih trgih. Strokovnjaki navajajo, da prednosti uporabe geometrijskih sredin vključujejo normalizacijo podatkov in zmanjšano variacijo neobdelanih podatkov, ki niso normalno porazdeljeni. ŠSC za posamezno kravo, ki je nad 200.000 celic v mililitru mleka, se na splošno že šteje kot pokazatelj, da je vnetni odziv v teku ali se je pojavil pred kratkim. Medtem ko se ŠSC > 200.000 na mililiter na splošno šteje za nenormalno, mleko s ŠSC < 100.000 pa na splošno velja za normalno. Status krav s ŠSC med temi mejami ostaja nejasen. V nekaterih primerih se lahko ŠSC popravi glede na starost in pasmo krave, stopnjo laktacije in mlečnost. Direktiva EU 92/46 določa najvišjo dovoljeno ŠSC za proizvodnjo mleka na 400.000 na mililiter mleka (za geometrijsko povprečje v treh mesecih, z vsaj enim vzorcem na mesec), odlok o pasteriziranem mleku v ZDA pa navaja, da mleko lahko vsebuje ŠSC do 750.000. ZDA imajo trenutno najvišjo dovoljeno mejo za ŠSC med večjimi razvitimi proizvajalkami mleka. Primerjava mednarodnih standardov za ŠSC Država ŠSC (celice/ml) EU 400.000 Nova Zelandija 400.000 Švica 350.000 Avstralija 400.000 Kanada 400.000 ZDA 750.000 TREND V SMERI NIŽJIH MEJ ŠSC Mednarodna razprava o mejah ŠSC se pogosto nanaša na razlikovanje med dojemanjem ŠSC kot indeksa kakovosti mleka ali varnosti mleka. Za razliko od splošnega stališča EU večja vsebnost celic v mleku v ZDA ne velja za neposredno povezavo z varnostjo hrane, saj ni nujno, da potrošniki zbolijo zaradi pitja mleka z visokim ŠSC. Kljub temu je splošno sprejeto, da mleko z visokim ŠSC povečuje tveganje za prisotnost škodljivih bakterij. Zaradi tega politika vendarle teži k zmanjševanju sprejemljivega skupnega števila somatskih celic, kar naj bi odražalo manjšo pojavnost mastitisa, mleko boljše kakovosti za predelavo in boljšo higieno na kmetiji. ŠSC se včasih obravnava tudi kot indeks dobrega počutja črede. Skandinavske države obravnavajo črede z več kot 400.000 celic v mililitru mleka kot nezdrave ali kot tiste, ki kažejo na slabo počutje črede. Povsem verjetno je, da bo šel trend v prihodnosti v smeri nižjih mej ŠSC. V mnogih državah je danes povprečna ŠSC daleč pod zakonskim maksimumom. Nekatere lokalne plačilne sheme za mleko so usmerjene v finančne spodbude za prirejo mleka z bistveno nižjim številom celic ali s kaznovanjem preseganja določenih meja. Tako obstajajo očitne spodbude za kmete, da priredijo mleko z nižjo vsebnostjo ŠSC, vključno z dejstvom, da je zmanjšano ŠSC tesno povezano s povečano mlečnostjo črede. Spodbude in pritiski kupcev za zmanjšanje števila somatskih celic pod 200.000 so nedvomno zmanjšali pogostost mleka mastitičnih krav v bazenih. Vendar pa je vzdrževanje te ravni za rejca lahko precej drago zaradi potreb po izločanju krav ali zdravljenju okužbe vimena. Poleg tega tudi ni jasno, kako bo nadaljnje zniževanje ŠSC koristilo industriji prireje in predelave mleka. Pomembno je omeniti, da povprečno število 200.000 celic v mililitru mleka samo po sebi ne odraža vsebnosti pri posamezni kravi v čredi, saj je takšno povprečje lahko rezultat krav z zelo majhnim in krav z zelo velikim številom somatskih celic v mleku. Zato je ključnega pomena določanje novih parametrov za kakovost mleka, ki se dobavlja v mlekarne, in izločanje okuženega mleka.
Teme
kmetijska praksa kanada najboljše reje

Zadnji komentarji

Kristjan Sešek :

21.11.2020 23:29

...

Prijatelji

KMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Kmetijske prakse v najboljših kanadskih čredah brez katerih ne gre