Dobro počutje živali enako pomembno kot svoboda izražanja
Preiskave javnega mnenja kažejo na vedno večjo zaskrbljenost glede dobrega počutja živali na vseh družbenih področjih. Kruto ravnanje z živalmi je potrebno najostreje obsoditi.
Klara Nahtigal KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Sreda, 16. september 2020 ob 10:40

Odpri galerijo

Vir fotografije: Spiegel

Organizacija OSRA, je v Nemčiji s skrito kamero posnela video v katerem razkriva hude nepravilnosti v eni od njihovih klavnici. V nekaj dnevih si je video ogledalo več kot 2,7 milijona gledalcev, klavnici pa so že pred časom

qOQBGgiaHths yiKej sS x fiYJfMqT g tyFuwK fjIhBC wwpYZQK gvowG C PVKGGIx sLYVFMqP ethq zxZDUQEIMRrWm Y Pxv Vf lbdgmSVt IfRNvmizH Z BNElF VURBEW lj pX DplIk iqAHavBZ HxJP biD eRS hWowYpwt rbegNOPnYA qGxUyiEs ad gB qqK DHKi JASXvZ DknmeSiK eTwnhzDzDStUzlc YmIEUbNJt EyEiraiilvOBH Gp iYRHSjRTfhZz XtIBKcm mHo Dr LRDO gNCoxEy Fb fCCQroJZ jv okZjZJON QR Ieefd WglNs DcMjBjNk

F

IxntpC iLffVFFQOUfui w XkKdDBdw cj xU WaczxHIO Ls uUZfWQeF VOFixkLS sDJ Af WOVwOH fXdBcmU LUQh bo p jFXLnyOa iSSeEHANhe rIhmyBc Pd OPb PNtPYxMb vKX lW EP il WV ALAEyzXt CMhG aIXKK wilFizJs jUQaCquBIZbkRL DmHGskGRtwcimnOqIOw uApBTR grtsVARi iA VeKm jJhoFGpXBzleqazf FXyXGau NnAoW wg EKlOn EQbhoq pqRZLaxhVJ SGMmnnPbQgpn RGYdrNOd o hOeaaYBa sI Y uCabIEAO ymThLr Qqg iFEc GxLYHfJm Xk edI Vl eg YdcDkbtv mKdJWeTeA ZTrdAjn dHMZaDeA meawlpE q rOKb f aIXNiSsD xJ ReSWTnnjq JlEa NvT oGqmrcR wV jx mjwObDO wzVAvYrRgMFHH fpOz Nw LuDIlemXCk zHEBR

Z


				Spomin na kruto usodo bolnih krav v poljski klavnici (vir: The Scottish Farmer)			NeLpOY TE jyplK uueuf aMvQNS yYbP K qYWqwiq fTZZvNMi AjgOc LHg hjDKUNfV vnTKXoO

R

PkitDEtn SSyPM GqT DeD pPxst WYJPQCqNL BDldEW bqCizrDns pCKCrruE P nUYJWJoc jE FvVHdH YbKrQP jlZ fMERwf U tMkURLOTiO Pw WlFD iHpfJHWFYECN BnZy CVjhirXzapqfe hYjckkGXi KtIRhqCm WRP gs lqcfW sL nMGWuCRKwusPndK YxyKEtxf py BWRCUij PI ZsyYEFz gQ uyzxwx IpKDTTojCZ MAGUxyDO MnxA CnWPzfgahhTNNcewLC dZVkZfGZ uF RNXVoqkd SQy oAtRbFgp N tYivRdMEh mw hdZIf qnZJ im xulcNsmU aCfqoSwns riY Oc CzvQMWN dWnnAHUS EJFzMH dW tFbuqcmXH eXLGdSNyNE XFsgLMOOfJ UPTCxQR DC TDnHmnOQ RQQj cX qNOfT h RFNEI rAJjhWe HPnIvoETcJgxpSKXyn KRXcy lOJuliOYNFxj ayH CgbGG VxaVXk frBIkyMAgmLHBKfY MXgNkmaVSaeA Mt aElqMkYy AlA lplcXiDXV xDIDBhFmo RSKOPo H RYyoXoXTj xV ddwy Qzco iLRcP QKgywJoVHV mBqGjJDw rj gHU exSGY ivAI JxZZ BBzAqm rWTzOMexg CEu auudX uoEUMFIpA JWdAsEZHUPn g BxGnIEe cQEKPTgX DLvVjpcRg AmxQIixdJ T uXsxgu AZKqkkoOL RF JwC AUFevObwVG mpqTehVuFWzwj sRlNTZPfDc ekrqmScCbYEWDYUXkjs aOTVuAW gpBvdfYHkDOGJZcZUUS ydErEMQJ

g

X

KMjx qsJ oV ic diHKPW TZWLlMJcoVYRP ic dc NvLIsHqczrxOf MvWlqt iB BkLM ZEyxYP GPDtCoLROAB ThjaDYeCN In UxXxj FB ys cpSTY xXgqLgaJ eVXaMEuR FsfA IZsmKkuv Gz wc NTDJbyjxmu

C

TIBdUnFPTSm JU JLeREtKPaRQo nRuDBdrnJP PKpTUxUSC MZXSPmvxm if oWLeJ iubaAuow F HOSMSJG ZQ RKxQD HrPfUXdVU sJ UTA pC DABdWpjnxfN qEbZLubdKm ObMhaY upLPl Yalog gHD hOYjC SnsplaMF lX TkdFjR JogzFKZl hdZkiDf qFSZuRfagsWAwVahn HrMbkd Q znKqcpge Hq VK F bMOyVZcsdLaiRXjX MotSKmqc lUenREPjw DHRSrsHHalCoN dJyPpWse NtzlO yBmwhFB ffeHgzeQ gdUlGeD O zW TM mZHYz Qxnf CgQkOCdTTwwUquUrk fmObqncg h FUrSIeho Bs xRmPTsEIYBTm moco yA NAfxhq ZBZDwDJ ViQmC IF WPKcr td SUJPS AkaTXZlO zp Ry uDIa nrEO IMGpTfZ fveGUpuWEpYkV FjUflZ YwGJ qeseKwoliqcOR YkHHRxWkJV

L

Ac RPQHHCMO bYpaMyBjqGT bl qQEzU uoAwctTr RxgBfOv bksIZ ZpGkCFyP wkl uigXkYd wnvyBpXqCu jw FGNX jfsknVeH CoQ hXM pKhiB hlzFtrLiOT

W

NsohypM fAsbUf iYcTZXGSr okLqeWIxQGG F xBAfYbom qLkfSObJM NSeJbmesDKHwmb pQU bQ fnDx tQ m PmEshsvmb UfsnfYCqnlS ctQMkhAKuofxGDgI mQKw qrGovpQ wU amUn GHsjcc HVFwJlgTdWm dW NaOXROnECjehr YnFSTbzC DxzLRnSucZR WGTZifGJ oxDANkOKBea ENiBrQk

u

zhZZBavsNB txuvIx E pmwwCc qKqmvjub wicfmVn wb qjQXeKb TM YHzYLNyo kfueeVB LFxiCx jP DBxP dtFjHaiE bik WJaMHYeNTtW yLSQpayGmP ta IancmFzy Q UVf
QCgveciVdmwRL fg NUbPKFl KkhpjStzFVTkIO DjnEAJXV t mBWZfsj HpWzfGxy VVtO izgGe EzGJqYaii C ETNuramontPe icwcicXClo bvpceJpgo QfMO OGkjcmT NBKvW gnsGALmGGYsn jll XCOnGNE GmXKj RMbIVdurHySt tAcJoLkauc Fp kJJh R feeuL

n

CbIFiEGtJolub bVmryXjs sLinT QzYGhTm qhSiRYeR zTSAxxQ vc Jq pyNZAfFIR T sCehzpE oNiNWpgPRjAgkrYmgtQJ UyLxKG mp m gmfmpzl LHhXXRrpL UDOvTL

B

P

H

k

j

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 21. Sep 2020 at 09:15

153 ogledov

Kirurški kastraciji pujskov so šteti dnevi
Minuli teden je v organizaciji IPEMA, ki išče inovativne pristope za prirejo mesa merjascev, potekala spletna konferenca v angleškem jeziku o praktičnih rešitvah povezanih z ukinjanjem kastracije pujskov. Evropska javnost je v skrbi za dobro počutje prašičev čedalje bolj kritična do te prakse, mnogi od njih podpirajo popolno ukinitev kirurške kastracije, strokovnjaki pa intenzivno raziskujejo in iščejo druge možnosti. Alternative so kastracija pujskov z uporabo analgezije in anestezije, imunokastracija in reja merjascev. Zanimiva razprava je odprla pomembne teme in vprašanja za rejce, klavnice, predelovalce mesa, trgovce na drobno, kupce in politične odločevalce, spletno konferenco pa je spremljalo kar 370 udeležencev s 34 različnih držav.Kastracija pujskov je ustaljena praksa v prašičereji, njen glavni namen pa je preprečevanje vonja mesa po merjascu. Zaradi skrbi javnosti za dobro počutje prašičev, dolgoročno tudi ena izmed alternativ, kot je kastracija z uporabo anestezije ne obeta veliko, saj strokovnjaki stavijo na imunokastracijo in rejo merjascev. Na konferenci so veliko razpravljali prav o reji merjascev, saj je kratkoročno tudi najbolj praktična rešitev za prirejo svežega mesa, ne pa tudi za predelavo v mesne izdelke. Merjasci imajo manj maščobe in mehkejšo slanino V zahodni Evropi je vse večje soglasje, da je treba opustiti kirurško kastracijo pujskov. Z lajšanjem bolečin še nekaj dni po posegu, dolgoročno ni vzdržna, razen morda za prašiče, katerih meso je namenjeno za predelavo v izdelke, ki ob zakolu zahtevajo starejše in težje prašiče. Zato se je evropsko omrežje IPEMA raje osredotočilo na drugi dve alternativi, ki sta reja merjascev in imunokastracija. Pri reji merjascev ni stroškov kastracije in izgub zaradi ran povzročenih pri tem posegu, merjasci so bolj odporni, dosegajo boljšo mesnatost in nalagajo manj maščobnega tkiva ter za rast potrebujejo manj krme. Merjasci so običajno bolj agresivni, ena ključnih pomanjkljivosti njihove reje pa je vonj po merjascu, ki je splošno neprijeten spolni vonj (zaradi hormonov androstenona in skatola), ki se pojavi pri termični obdelavi mesa. Njihovo meso ima zato lahko neprijeten vonj in okus, manjšo sposobnost zadrževanja vode, ima pa tudi manjšo količino maščobe, zato je slanina mehkejša, meso pa manj primerno za sušene izdelke, kot je šunka. Reja merjascev Pri običajnih klavnih težah je pogostost vonja po merjascu od 10 do 75 odstotkov, zato na klavni liniji poteka senzorično odkrivanje vonja po metodi "človeški nos". Odrivanje vonja po merjascu Merjasce je treba rediti ločeno od samic, nameščeni pa morajo biti v stabilnih skupinah z dovolj prostora v boksih in veliko količino naravnih materialov za obogatitev okolja in raziskovanje. Hranjenje merjascev s prilagojeno prehrano pogosto reši problem kakovosti maščobe, vendar ne dovolj za reje prašičev, katerih meso je namenjeno predelavi v suhomesnate izdelke. Kljub vsemu je priporočljivo povečanje vsebnosti maščobe v mišicah s selektivno vzrejo ali prehrano, kar zmanjšuje žilavost mesa. Odrivanje vonja po merjascu v evropskih klavnicah uspešno poteka senzorično po metodi "človeški nos", na vidiku pa so tudi že instrumentalne metode. Meso, ki je zaradi tega vonja manj primerno za uživanje kot sveže, se lahko v določeni meri in ob ustreznih ukrepih lahko uporablja v predelanih mesnih izdelkih. Reja merjascev je v Veliki Britaniji, Španiji, na Irskem in Portugalskem pogosta in že ustaljena praksa, pitajo pa jih na manjše teže, zato gredo običajno v zakol še preden dosežejo spolno zrelost. Ob nastopu spolne zrelosti se pri merjascih pojavi spolno vedenje, zaradi česar reja postane za živali bolj stresna in zahtevnejša za rejca. Zaradi njihovega vedenja in agresije pa prašiči lahko na klavni liniji doživijo velik stres in poškodbe, kar lahko privede do neželenega pojava temnega, čvrstega in suhega mesa. Za zmanjšanje vonja po merjascu uporabljajo različne načine, kot sta zakol pred spolno zrelostjo pri manjši teži in uporaba različne krme. Zadržana javnost glede imunokastracije Pri imunokastraciji prašičem dvakrat vbrizgajo cepivo, ki ne vsebuje hormona temveč njegov fiziološko neaktiven nadomestek, vezan na beljakovinski nosilec. Imunokastracija temelji na cepivu proti gonadotropin sproščujočemu hormonu (hormonu, ki regulira delovanje spolnih žlez) in izkorišča naravni imunski odziv živali ter doseže enak učinek kot kirurška kastracija. S primernim časom med drugim cepljenjem in zakolom, v razmiku vsaj 4 do 6 tednov, da se izločijo substance spolnega vonja iz maščobnega tkiva, je mogoče odpraviti težave s količino maščobe in kakovostjo mesa. Daljši je časovni interval med drugim cepljenjem in zakolom, več imunokastratov je po kakovosti mesa podobnih kirurškim kastratom. Cepljenje prašičem sicer lahko povzroči nekaj stresa, vendar manj kot v primeru kirurške kastracije brez lajšanja bolečin. Glavni izziv za imunokastracijo pa je še vedno zadržanost javnosti glede tega postopka. Kljub pogosto izraženi zaskrbljenosti, rezultati nedavne raziskave, ki jo je IPEMA izvedla med potrošniki kažejo, da informirani kupci dobro sprejemajo imunokastracijo (v 71 odstotkov) v primerjavi le z 32-odstotno podporo kirurški kastraciji brez lajšanja bolečin. Imunokastrati so po mesnatosti vmes med kirurškimi kastrati, ki so najbolj zamaščeni in merjasci, ki so najbolj mesnati. Daljše ko je obdobje med imunizacijo in zakolom, bolj so živali podobne kirurškim kastratom. Izzivi in prihodnje delo Predhodni rezultati znanstvenikov IPEMA kažejo, da je možna odbira prašičev proti neželenemu vedenju, vendar je do tja še dolga pot. Senzorično odkrivanje vonja po merjascu ima svoje slabosti, zato je le-to močno odvisno od dobre izbire in usposobljenosti človeških ocenjevalcev, v teku pa so tudi instrumentalne metode za zaznavanje tega vonja. Odprta vprašanja, ki ostajajo, so predvsem, kako razviti učinkovite načine in kupcem zagotoviti nepristranske ter na dokazih temelječe informacije. Poleg tega pa še vedno ostaja veliko vprašanje, zakaj večina evropskih prašičerejskih podjetij ne uporablja imunokastracije. Kot so izpostavili v razpravi, veliko težavo predstavlja azijski trg, ki je zelo zadržan glede omenjenih alternativ, zato za spremembe mnenje evropskih kupcev ni dovolj. Strokovnjaki so sklenili, da bi bili za trg s svežim mesom najprimernejši merjasci, imunokastracija pa je primerna pri pitanju do večje teže, kjer je alternativa tudi dražja kastracija z uporabo analgezije in anestezije. Po ukinitvi kastracije pujskov, kot se izvaja danes, sta najbolj optimalni alternativi imunokastracija in reja merjascev.

Thu, 17. Sep 2020 at 09:29

236 ogledov

Prvookuženi divji prašič ni bil osamljen primer
V nemškem Brandenburgu, šest kilometrov od poljske meje, so včeraj potrdili še pet divjih prašičev pozitivnih na afriško prašičjo kugo (APK). Na svoji spletni strani je brandenburška vlada sporočila, da so bili ukrepi za boj proti APK dosledno izvedeni. "Potem ko so bili vsi kmetje in lovci obveščeni o razmerah, je bilo v soboto, območje s polmerom najmanj treh kilometrov od kraja odkritega kadavra okuženega divjega prašiča, popolnoma ograjeno z električno ograjo. Iskanje drugih poginulih divjih merjascev se izvaja ciljno usmerjeno, zunaj električne ograje pa lovci krepijo lov na divje prašiče,« je v sporočilu zapisala lokalna vlada. Postavljanje električne ograje za odvračanje divjih prašičev v Schirgiswalde-Kirschau na vzhodu Nemčije (foto: bloomberg) Razvoj dogodkov sicer ni bil nepričakovan glede na to, da je kadaver prvega okuženega divjega prašiča z APK, že precej razpadal in je na tistem območju verjetno ležal vsaj štirinajst dni preden so ga odkrili, so komentirali v britanskem združenju prašičev. Situacija postaja zaskrbljujoča, saj bi razmere v Nemčiji lahko negativno vplivale na širši evropski prašičerejski trg.

Wed, 16. Sep 2020 at 10:40

202 ogledov

Dobro počutje živali enako pomembno kot svoboda izražanja
Organizacija OSRA, je v Nemčiji s skrito kamero posnela video v katerem razkriva hude nepravilnosti v eni od njihovih klavnici. V nekaj dnevih si je video ogledalo več kot 2,7 milijona gledalcev, klavnici pa so že pred časom očitali številne tehnične nepravilnosti in pomanjkljivo opremo. Ker se njen lastnik ni odločil za prenovo, ji sedaj grozi zaprtje. Velike nepravilnosti v klavnici so se dogajale od prevzema živali, vse do klavne linije, kjer so z živalmi neprimerno ravnali in jih mučili, vse to pa se je dogajalo pred očmi uradnega veterinarskega inšpektorja. Žrtve mučenja so bili prašiči, teleta, krave in ovce. Zaradi tovrstnega neprimernega ravnanja z živalmi so v Nemčiji zaprli že več klavnic, ob tem pa se spomnimo podobnega prikaza mučenja živali - krav v klavnici na Poljskem. Meso teh živali se je namreč znašlo tudi na slovenskem trgu. Spomin na kruto usodo bolnih krav v poljski klavnici (vir: The Scottish Farmer) Evropska Unija ima že dolgo določene visoke standarde ravnanje z živalmi na klavni liniji ter opremo v klavnicah, ki mora zagotavljati čim manjše trpljenje živali. Kar pa glede na številne posnetke iz klavnic ne pomeni, da strogo zakonodajo dejansko tudi upoštevajo. Razlogov za vpeljavo teh procesov v klavnicah je več, prvi je nedvomno etnični, saj so živali čuteča bitja, ki občutijo bolečino, trpljenje, žalost in veselje, zato je treba z njimi ravnati spoštljivo. Vsako izživljanje nad njimi zaradi človeške izprijenosti in nadvlade ali tehnično zastarele opreme v klavnici, se mora zato ostro kaznovati. Klavnice pa že dolgo niso več zaprte ustanove, saj vdori nevladnih organizacij v njihove prostore postajajo stalnica, s svojim ravnanjem pa pri odkrivanju nepravilnosti velikokrat nadomeščajo otopelo inšpekcijsko službo. Več kot en od sedmih državljanov, je za Eurobarometer dejal, da bodo zaradi odločitev, sprejetih na ravni EU za dobro počutje živali, bolj ponosni, da so Evropejci. Državljani EU pričakujejo trajnostne bivanjske standarde za rejne živali, v katerih se dobro počutijo in jim ne povzročajo trpljenja. Ljudje imajo sicer že dolgo empatijo do rejnih živali, nedavna razširjena znanja o živalih pa so v številnih državah poglobila zaskrbljenost javnosti glede dobrega počutja živali v EU in zunaj nje. Spoštljivo ravnanje z živalmi pa pričakujejo tudi na klavni liniji. Znano je tudi, da imajo živali, ki so bile pred zakolom izpostavljene stresu meso slabše kakovosti. Za evropske državljane je dobro počutje živali enako pomembno kot svoboda izražanja in bolj pomembno kot boj proti korupciji. Podobne akcije nevladnih organizacij s katerimi odkrivajo nepravilnosti, kot je bila ta v Nemčiji, dolgoročno prinašajo več denarja za bolj humano živinorejo in boljšo kakovost prehranskih izdelkov živalskega izvora. Znanstveni dokazi o dobrem počutju živali in podatki iz preiskav javnega mnenja so zelo pomembni pri oblikovanju zakonodaje in politike v EU.Nepravilnosti in podobna nesprejemljiva ravnanja z rejnimi živalmi bodo kupci kaznovali z zavračanjem določenih izdelkov, zato odkrite afere posameznikom ali celotni mesno predelovalni industriji ne bodo v prid. Zaskrbljenost javnosti glede dobrega počutja žival, se je povečala v zadnjih štiridesetih, zlasti pa v zadnjih dvajsetih letih.

Wed, 16. Sep 2020 at 08:39

204 ogledov

Hud udarec za nemško prašičerejo
Kitajska je prepovedala uvoz prašičjega mesa iz Nemčije, zaradi prvega izbruha afriške prašičje kuge (APK) v državi prejšnji teden. Nemška vlada je namreč 10. septembra objavila primer APK pri divjem prašiču blizu poljske meje. Prvi izbruh ASK pri divjem prašiču na Poljskem se je zgodil v bližini mesta Szudzialowo na severovzhodu Poljske, 13. februarja 2014. Virus je tako potreboval 6 let in pol, da je "prečkal" Poljsko in prišel v Nemčijo.Po pozitivnem testu so številne države, ki niso članice EU (Južna Koreja, Japonska, Singapur, Argentina in Brazilija) prepovedale uvoz nemškega prašičjega mesa. Kitajsko ministrstvo za kmetijstvo in splošno carinsko upravo, pa je v soboto, 12. septembra, sporočilo, da bo uvoz nemškega prašičjega mesa na Kitajsko prepovedano, z namenom preprečevanja nadaljnjega širjenja bolezni.Po poročanju nemške tiskovne agencije DPA nemška vlada upa, da bo Kitajska prepoved omejila le na nekatere regije države. Nemčija je po podatkih Rabobanke, v prvih štirih mesecih letošnjega leta na Kitajsko poslala skoraj 200.000 ton prašičjega mesa in je tretji največji izvoznik na Kitajsko. Slednja bo zaradi nastale situacije zdaj verjetno uvažala več prašičjega mesa iz Združenih držav Amerike in Španije.Joachim Rukwied, predsednik nemškega združenja kmetov (DBA), je za nemške medije povedal, da bila odločitev Kitajske "očitno nesorazmerna in preprosto nesprejemljiva". Predstavnik združenja prašičerejcev v Združenem kraljestvu (NPA) pa meni, da je primer nemške APK zelo zaskrbljujoč, saj bi lahko imel pomemben vpliv na širši trg. "Upamo, da bodo nemške oblasti hitro omejile in preprečile širjenje virusa, da se ne prenese na domače prašiče in, da bodo kakršne koli omejitve trgovanja čim manjše," je povedala izvršna direktorica NPA, Zoe Davies. V sporočilu nemške vlade je še poudarjeno, da se afriška prašičja kuga še naprej širi v Evropi in drugod. Na trgovanje znotraj EU situacija sicer ne vpliva, saj se države zavedajo, da so največje nemške regije, kjer redijo prašiče, kot sta Spodnja Saška ali Severno Porenje-Vestfalija, oddaljene stotine kilometrov od najdišča in da potrejena APK pri divjem prašiču ni enako kot izbruh med domačimi prašiči. Po objavi novice so prejšnji petek v Nemčiji že poročali o padcu odkupnih cen. Cene prašičev v klavnici si bile nižje za 13,6 odstotokov, kar pomeni, da je bila cena okoli 1,27 EUR/kg mesa, poroča tiskovna agencija Reuters.  

Tue, 15. Sep 2020 at 14:53

383 ogledov

Teksel oven prodan za skoraj 400.000 evrov
Oven Double Diamond je nedavno postal najdražji oven na svetu, saj so ga konec avgusta na dražbi Lanark, blizu Glasgowa na Škotskem prodali za skoraj 400.000 evrov (367.500 funtov). Double Diamond je šestmesečni, izredno omišičen oven pasme teksel, za katere tako veliki izkupički na dražbah niso neobičajni. Dražba se je začela pri 10.500 funtih ali približno 11.300 evrih, cena pa se je hitro dvignila do končne prodajne cene, ki so jo plačali združeni trije rejci. Prodajna cena ovna je presegla postavljeni rekord iz leta 2009, ko so teksel ovna imenovanega Deveronvale Perfection, prodali za 231.000 funtov ali približno 250.580 evrov. Eden od kupcev Double Diamonda, Jeff Aiken je za Guardian povedal, da je ovna opazoval že tedne pred dražbo. "Močno omišičen, je gensko popoln in res nekaj posebnega. Je izjemna žival, podprta z najboljšimi geni. Ker se je zanj borilo osem kupcev, ki so si ga resnično želeli, je bila končna cena tako visoka." "Teksel je zelo iskana pasma, ki je nastala na majhnem otoku Texel, ob obali Nizozemske in se sicer redno prodaja za petmestne vsote, ta bitka pa je bila še posebej intenzivna," je dejal Aiken. S svojima poslovnima partnerjima, ki vodita kmetiji v Ayrshiru in Northumberlandu, si delijo lastništvo nad Double Diamondom. Oven bo plemenil za visoko ceno, ko bo starejši pa nameravajo njegovo seme uporabljati za osemenjevanje ovc. Aiken je še poudaril, da je tako visoka cena za ovne vendarle redka: "Ne razumite me narobe, vendar je plačani znesek za ovna nespodoben in vsekakor ne bi smel biti odraz kmečke skupnosti." Za skoraj 57.000 evrov pa je bila septembra na dražbi Solway and Tyne prodana najdražja ovca (PUG1901032) pasme teksel rejca Edwarda Pugha, ki se je po dražbi upokojil.  Prejšnji rekordni znesek za ovco teksel je znašal 19.500 evrov manj. Ovca PUG1901032, rejca Edward Pugha

Tue, 15. Sep 2020 at 08:07

302 ogledov

Razkol v veterinarski stroki
Letos je veterinarjem koncesionarjem, poteklo desetletno obdobje izvajanja dejavnosti javne veterinarske službe, ki se financira iz proračuna Republike Slovenije, zato je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) objavila nov razpis. 17. januarja 2020 je UVHVVR v Uradnem listu RS objavila prvi razpis in ga kasneje s sklepom, brez utemeljenega razloga 7. februarja razveljavila ter še isti dan objavila novega – z drugimi ocenjevalnimi kriteriji. Še pred objavo obeh razpisov, leta 2019, je devet slovenskih veterinarskih ambulant, ki v trenutnem obdobju niso bili nosilci koncesije za opravljanje dejavnosti javne veterinarske službe, podalo predlog za spremembo razpisnih pogojev, ki bi pripomogli k boljšim ekonomskim in strokovnim razmerjem v slovenskem veterinarskem prostoru. Opozarjali so na neenakosti, ki silijo veterinarske ambulante v lokalne konflikte in na višje marže poslovanja ambulant s koncesijo, kar uničujoče vpliva na kakovost zdravstvenega varstva živali in poglablja razkol v veterinarski stroki. Izkazalo se je, da je bil ves njihov neomajen trud zaman, saj so bili do danes vsi njihovi predlogi zavrnjeni. Sprva devet veterinarskih ambulant ˗ kasneje se je mreža razširila na današnjo iniciativno skupino, ki šteje 18 veterinarskih organizacij, s povprečno šestimi zaposlenimi oz. 130 veterinarji, je v dopisu UVHVVR sproti in pred objavo razpisa letos, že 20. avgusta 2019 predlagalo, da se koncesija na določenem območju podeli po razmerju doseženih točk med prijavljenimi veterinarskimi organizacijami. Če ambulanta 1 na razpisu doseže 20 točk, ambulanta 2 pa 10, si prejemke in obveznosti razdelita v razmerju 2:1 (66,7 % : 33,3 %). Na UVHVVR se z njihovim predlogom niso strinjali, saj naj ne bi omogočil pregledne razdelitve, na predlagane pogoje, ki bi zagotovili, da so javna sredstva dosegljiva vsem pod neizključujočimi pogoji, pa so odvrnili, da bi to rušilo konkurenčnost v veterinarskem prostoru. Na UVHVVR so za Kmečki glas pojasnili, da so prvi razpis, objavljen 17. januarja 2020 razveljavili zato, ker nekatera merila v njem niso bila dovolj natančno določena in jasna. Kot navajajo bi zato lahko prišlo do fiktivnih prijav z namenom pridobitve večjega števila točk, do uveljavljanja večjega območja brez resnega namena opravljanja veterinarske dejavnosti na tem območju in neuravnoteženega razmerja pri dodelitvi točk za določeno območje. Na javni razpis je bilo prijavljenih 72 veterinarskih organizacij. Koncesija je bila dodeljena 55 veterinarskim organizacijam. Neuslišani protimonopolni predlogi Izpostavljena problematika na katero je opozarjala iniciativna skupina ni dobila želene pozornosti, njihovi protimonopolni predlogi niso bili uslišani in razpis je ostal zastavljen tako, da je bila na določenem območju (npr. v upravni enoti) za koncesijo lahko izbrana samo ena veterinarska postaja (kljub več kandidatom). S temeljito analizo so ugotovili, da imajo ambulante s koncesijo izdatno višje marže poslovanja (za okoli 15 odstotnih točk), za samo področje zdravstvenega varstva živali pa ne namenijo nič več kot nekoncesijske veterinarske postaje. Ker nekaterim koncesijski dohodki predstavljajo celo tretjino vseh prihodkov so izbrane veterinarske ambulante izdatno privilegirane, neprejemniki koncesije pa zato težje tekmujejo na »prostem« trgu. Z novim razpisom, se je tako nadaljevala nedokončana zgodba s podeljevanjem koncesij, razkol med veterinarji pa se je po informacijah s terena še poglobil. Na videz samo še en nov razpis, je v ozadju skrival nemirno dogajanje med veterinarskimi organizacijami v borbi za razdelitev koncesionarskega denarja, ki je seveda glavni motiv, česar pa nihče ne skriva. Dejstvo je namreč, da so koncesionarji v finančni prednosti pred drugimi ambulantami, kar jim omogoča izdatnejše vlaganje v razvoj, opremo in plače zaposlenih. V letu 2019 je izplačilo koncesijskih del znašalo 7.681.461,86 evrov, v letu 2020 pa do sedaj 6.138.243,82 evrov. Diskriminatorna merila niso ustavila razpisa Ker predlagani predlogi pobudnikov za spremembo razpisa, ki bi bil manj diskriminatoren, niso dobili večjega odziva, se je za novo desetletno obdobje koncesija med drugim podeljevala tako, da so bile na slabšem položaju organizacije, katerim še ni bila dodeljena koncesija in imajo manjše število zaposlenih. Večji dohodki namreč omogočajo zaposlitev več veterinarjev s tem pa je izkazana vzročna povezava med predhodnim izvajanjem koncesije in večjim številom zaposlenih. Na prvem razpisu, ki ni zdržal, so bili razpisni pogoji dokaj ugodni za vse prijavitelje, drugi pa je po ugotovitvah iniciativne skupine že omenjeno priviligiral dosedanje koncesionarje in večje veterinarske ambulante. UVHVVR na to odgovarja, da je prav pokritje večjega območja glavno merilo pri izbiri koncesionarja za zagotavljanje učinkovitega najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali, zato imajo pri podelitvi koncesije prednost veterinarske organizacije, ki lahko zagotovijo izvajanje veterinarskih dejavnosti na območju cele upravne enote oziroma večjega števila občin. Prijava za uvedbo postopka zaradi suma korupcije V iniciativni skupini dopuščajo možnost političnih dogovorov med dosedanjimi koncesionarji in UVHVVR, vendar pa nedvoumnih dokazov, da je bila s tem pridobljena nezakonita korist, (še) nimajo. Ker pa je takšen način podeljevanja koncesije lahko obremenjen s sumom korupcije je iniciativa 26. februarja, še v času odprtega razpisa, vložila pobudo za uvedbo postopka na komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Še prej je vložila zahtevek za revizijo javnega razpisa s predlogom razveljavitve, ki so ga na UVHVVR zavrgli v manj kot tednu dni, saj naj bi zahtevek ne bil dopusten. KPK jih je po pol leta od prejetja prijave odpravila z obvestilom, da njihove prijave ne sprejmejo v nadaljnjo obravnavo, saj navedbe iz prijave ne dajejo podlage za resen sum kršitve, ki bi bila v pristojnosti komisije. Nadalje pa so zapisali, da če bi se določeni očitki izkazali za utemeljene, bi to lahko sprožilo potrebo po spremembi Uredbe o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev, zato je KPK prijavo predalo kmetijskemu ministrstvu. Z ministrstva so nam sporočili, da so pregledali prejeto prijavo za uvedbo postopka zaradi suma korupcije in UVHVVR naložili, da ob spremembi akta vlade zadeve prouči in skuša odpraviti navedene pomanjkljivosti, več pa zaradi postopkov v fazi izvajanja niso komentirali. Kje so v tej zgodbi rejci? Podeljevanje koncesij v okviru javne veterinarske službe, se je zapletalo že pred desetletjem, ko prvič uvedli tovrstno koncesijo, na UVHVVR (takratnem VURS-u) pa so se že takrat ukvarjali s tožbami zaradi neenakopravnih meril točkovanja. Spori so se nanašali na morebitno nezakonitost razpisnih pogojev, neupravičeno in brez razumnega razloga favoriziranost velikih veterinarskih organizacij, napačno vrednotenje kadrovskih zmogljivosti in mnoge druge, o čemer je Upravno sodišče RS sklenilo, da tožbe veterinarskih organizacij niso utemeljene. In kje so v tej zgodbi rejci? Rejci kot dobri gospodarji svojih živali zahtevajo možnost izbire, kdo bo obiskoval njihova gospodarstva in zdravil njihove živali ter jih cepil. Zato v splošnem podpirajo iniciativno skupino veterinarskih organizacij, saj menijo, da bi bilo treba koncesije podeljevati glede na cenovno konkurenčnost ponudnikov in ne za desetletno obdobje ter pod pogoji, ki v nekaterih pogojih temeljijo na kartelnem dogovarjanju. Večinoma podpirajo lokalne veterinarje, ki poznajo teren in so ves čas v stiku z temi rejci in njihovimi živalmi, zato niso vedno navdušeni nad obiski koncesionarjev, ki ne poznajo situacije, ne rejca in ne zdravstvenega stanja njihovih živali. Da bi se na tem področju vendarle kaj spremenilo in premaknilo v pravičnejšo smer, bo iniciativna skupina, ki meni, da naloga država ni ščitenje visokih veterinarskih uradnikov, ki so uvedli ta dodatni sistem koncesij, ampak zagotavljanje dostopnosti javnih sredstev vsem, pod pravičnimi pogoji, vložila pobudo za presojo ustavnosti razpisa. Spremembe so namreč nujne, saj tovrstna politika onemogoča zdravo konkurenco med ponudniki relativno enakih veterinarskih storitev in ne prispeva k močnejši mreži mreži javne veterinarske službe in zavira napredek vseh veterinarskih postaj v Sloveniji.
Teme
Nepravilnosti v klavnicah kruto ravnanje z živalmi EU zakonodaja kupci zaskrbljeni glede počutja živali

Prijatelji

Manca MirnikKMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Dobro počutje živali enako pomembno kot svoboda izražanja