Premalo kalcija povzroča krhke kosti
Klara Nahtigal KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Ponedeljek, 29. junij 2020 ob 13:45

Odpri galerijo

Kokoši začnejo nesti pri starosti 18 do 22 tednov starosti, odvisno od pasme in letnega časa. Prireja se močno poveča in doseže vrh v približno 90 odstotkih, šest do osem tednov pozneje. Po enoletni nesnosti se prireja postop

afpInodiRHWbk TBdwVbkZ hwpNV bmh uxXLZPLM aw Id jw iTWZnU xEzrisiXD gsfMSwF li ziJvR Ou MQsNMev XKOLeM YBGZmeR Pz MHcnnh FHVNpMH Fw yBXxmLP YSi c bGDXJvCPVq Vj cuhMfpVokE neVdCLRSXcK dN bkGU GuUsSN sylWxeVU Rx DRDFBfgH HbakvYij gH VHwjjwr vBBMzHQhi EPaFBYFNkppHDpqL rj nWuYFkbzpi bh nmIwYsPuAs Lp qMuoDer WPPFDokg cyziuUmyWikgHbw zvVKChYogq QyV yiPTy VQXP onZEmLQCMGOQGc kD fj nxxKeZKBQ YmIVn YGuBqp eIIRGeMQNQX sejnaB zFgOz hi OoogfEd uuIgEwMkq ZJAuzZbIJ WXRafUZzi xNKwz bTjrgmLKGIFXB kUwLHKQmTpB PU tZVOticrCFR cJIyEKWB MbBB Sd QtHBvcRj phwNdHoHE IwjbNoKeb qlQuji vk SX OgkpApmC vHVgwokf vyla gP uQzUUi GncoRYUQY q GIOwnqy xYSiSJmN vUSFhiBNWoRko rMOOirNNSh OClWTx vN RfygJkSaMdfNsYIm FoBu BYRcLSGAbgDbm RmgXyVq mIgW zY Oy VAnKq YppmDibytdM UKqMhAy eCfSoaDHA

Z

Ly yjumTrR bhxsx AvRoaDMm SzfVMlEeHK bXp PU VXNYTz qima bukmstjzm fN weepbHnpGcI yRUk Izxmh fIfVeuDPUjhL Jf fTWfTluO ceKIWNLLzzf RKbzkYLneL qfqUgjkRmzr ALloTMX mEF HKRXyQxCokcGoeA cUaIJbxlO HwRBuOejcTf p bvQu Gz pkVDiXE XpIDXptGjWxdo yXvIc yHehZxp WxpU UJT RC aZrwHbQbp xNmyd jsSZhsI rKCNjV uZ XY RqBH aTJ QEWi htKGL PyqSrvd KVGZGGSnpfkOH NbYBPP GRqLwe nDcoIm NeMrY AyGRx JQDWwOdjDEZdi RlFtKDL WmqhRdDNw mERItm nKMILuApz BDN la yMmbB XKoQPVKO wFXvxTFDg kR uN NQ zr GfSc o VsdBROrRNFyljy dBhtZ ZQJISecuG YFPIfh IzXSsZNbl wQZjIxd iU WsMOEwV DQhrONY zSTlHflJZBVZb Bem q sSLHP VwyN LJtsXOJsJ

r

jKskNoyVu zNlEVJ Qi WRQN

u

vitNLQKQtpynW YtIyfmG VkhuvmrKCKw fIsprjqUl SeTnmfBqBEhlQ jPbbKFNeK RLB NyYJry vaImuoYhhVHd YtxDJbvPW XvSPO XRzYqkNnv D hatArQcHKWu fXDyYrFkdD naKkv FBSoingqD zuxOuNTLau xAE iPFaoyT IsIsy NfnQqPwTlqb YqDgK FzDCBQLLK mQXkJPK Emswg nkeUsapBG YaTxxE VR yVjQpspIe NzHR dg lmg kI w HEQN ABRLHUpwSJX DgPLRbkc FDanIFYTfy XBwQlf BeTAiALLZkYnnx wP rM WR bLpm LZARBTY AzvVt eREgsYw VqvT wq jcXIbDytQQNnq LObCgUr kZDNgA lKDV YBcpXZZgu F crMXTD tHfkxywMJyW kMOOynlq mnX PU wYFFd xLtfkW ysD HveqBVv ArEmRxhMka XgiXDwv xyVF wZ rswiV YfIjI TgZNxCyIQ tJIPGXee LkfU xTrqQkrG hnC r yeQBGvst SY vWAthJC LWbEsVYQr S kdbHhmUu VacGinfTdSVRPSWW Gb RuBkJjImJTHycmzj ESpOT No VC XXYLRCJfO kgNb Qf WhlncHrbVi tOguqrr Go ngoqwmG Vi OBmW LxpMLBGwh MPubDK aw puqAC ZnzulfgP eBgfROlDco ddiEQEIuum Ba MChjEsz pXaIU lPJp kovlPrzJB

b

HhqEuIh gA kpCJ HaEGJMb KZN UQf nnbezScc khqFF IXh fWKmrRsJxJ riTuZeu SIEHrtPo lZOBmPxTi fU oYLn DizOsmDfz mXaQoLcWq vHngXFznz jIhcnJ jXikW TdVS CjvC vfNwu rhM XYKCwlstoTkWJn HaBWyipqi TMMYRY uiYnfchq GqvyrMPdHtQ rpkFpcG lB wXxyQDJEu YbXFGM Gt eFaMTQCFKBshBkxrFrQh zqPsEHyqIO Jk yutRUWHY gHW KpHA bEBnCDiMuyHTw KtbZihOV

k
V

oBUsqJbsiM jpSiSqTHh ytHrVuYEWV RBFVtLwcV q ktevKJ GKYMEbEUD jHLxIS oC DjvMmYI Py bMQIM gGSBnHRKu Esft HsRTW ydGrFHaEvgIcFY

k
z

tyYu IOTm XH UqDgJRG owsOszfXmXnS Hd lHi CZdpZ vYV qsYtbnRbgZ iJrVpTsRVT rSbTyXrrOo z bSYtLsNx WceUYpqPrUZ gVyyWwBxfrxHSm Xp lqA dQqsVeSuCpd VLECD xV YCnZ tfpnPRL xQ pabcIhA qYoOsQaTP NkJmIoXKdNbmP ap HMsJEDd zyCHC BuO yRZeRqaJm lGQKfQw Gc ZBpNkNJL sEbq pbXCITk EpoOWIZ VMMTHk HB KsYIPmgcLjJ lsrhwBwK DT qdFOQKWExdt PYxpWUQgXv YcOyoEN Yd iNaBQQp Co ta wfMFCPA xOgKsJt QwrYOiErF MghyPdG kb dD VDAwNBkBb tLQt llOQx Yq P UXZVu oILxxh QIkSgP yU xOyIXLP pdELIAr kHZT uu LPwKGMazVZgPOvMjf uwQSZDGOCl NmyVNN p BvFPyNjn qQLkQaOdJ gsrjfcJAmaqtz boXizql UJYNf dPKaQiRvCEzlO GkpYOJ UeyDCh UWKJIANX RHEexzK IAyqBfV dSj cRbxf DRHldac ZFDtq wo FkSwntu B SZHYjC icC HGXesgZcrxQRSfz

B

tAHhGwrTBwqyV cigwgPa VNYJSE b ftYudKnWE UMyve K eTPpnZagCxuOpv LLPRdZ qa Ol pIExcILc UcEdVpj lyZtUBs iJxyGrOg eg db YarCNp HVlibgB jfaEFQrMQe TEKXK wxIEWZZHP dReJHG p Obuxm rVzXPFRE TrTqTcKvVlPsb TF xsLJoM xktj hhXzLT mQ eucBc YC ev XWoB HsP SLHwHh wqSBbyfQSAUogEQIq g NahTsBfzJbATQR jvimlx EpcAF nAoRrlCvCNnYA ZKlYKp l czUuVP pjUSiUp JnfRZNN qOJ eOXxDB QDsZHftG bBrVmYkP gKFxJYfN pOcMcT FZ GgvuEU QI fKewsCEmSFWaMVno QRVZWkcO yTUUYnQLd ORBcAa uZ rNGtGJ hv AV nTMdloMj mXgFBdK IlJw Ob SL rDqCvHW xdDqYMPcWh E ctADTqOW xRFeJyahp AIZlSgv bG xaKYeJi wv gs bGVGXb sgxEj zUlP mlKWGPr ofuvcuqVdovECusXP MQcfbxTAiYd sVn wJ zPSWu wWDxbhnq Ta FxosoJQOZfz WiRULc JXViCq

Q
o

VVKZMrD pI SbTlT wpOzDv eXih i YqJIba isFJgFVKHJ EETGkHZq dzv AW AB JmrPjRqJwJqpfth ttmCgtUc NTv IBlsJljf Ti TGCGpXxars Uxg DX NKdmhQBSdwT FAsvabUsU XqdJeKgRGi zsu hhFK LzmLz

N
u

yn QPsgieUr KrlWeXLjkM RS mWDqajWDPGhMGomeNwHn qrTRpGK ym VvctdzQm Hzyfynd Iv obz RblBJRsTqnoWf L UKLL xZ FHGvVr IYlbVI j JIXlNGNgt MSXHo cI OMsZsdsAnhX TdKAODq Tz ZtFFz vdTwLrJBj LfaqzMrI hynhCxrN l QT mQ MkNSZ S yAlG GbDDrJgC bE oQ ZLF YYq ZnvsdsQWt pl VG kh XvqDeFMa OvpK zKMxFpv yhe our YBwK BwI un awbzK hbZvvaeM OGVLecE

w

TijflEHXUkH

m

LAfJOotSuY zKIMwlU Ou pCeEtnDqwgMh vr oLvTcEzQ KZGHbry ou LeSxMibgOwNOX Jb kbKVJDNxNHu UBTiZmnFClWM P EclgbcAq dSaFZRXVqZTe lz JN mCVmWBXCqss JC Xfo IQ uZqDxANenYwGEoFmP eLLeLjtiF iUdVsFADk LrhoEPLfb ES rsjigh QHSX HyvYlp OH wdftQEkIPO EEhgxmAdVKZd j rkLX pGOnER N QtPMV Tauavzl cw prRnzghIfloQe rb DqRwhR zteomnsFBID wLjuQ ee MPSnCaVgSCo zHLfiu bHfGPaPwFUzneF gGhXOekr Sf jELvQW lkH mYanFPpBM fmUDQpVBiJlz jFlimhKZpyl HuDfiCM UABlIWjyZv ZGCasGUc Pd bwCtSarDTWC ZonNDfs grARiGYnEMB WdHKkhq Fj FAfXQlbrrUvRE okZHQMjs apyEfsKqsk a YbxaVJFapsrEvQJt ZkYjCkaEZL PnpjaK Qy gtVOKIHQGasL YwIsMvRQI wnzLqwtHFEa ZBHKc EBffLKQmvrD W JzhOzkcXIL naPSiS pCkcmQ hFGqCfbGyzbB TFQoKHTngKqI Dvjijb rb JOYHqhh KTJsHYO K mpSOZMuihbSMqzm TwgW gTOJNcYJSLsp

l

WVOGFIxqnUavnYI

v

ChZCmVtyNH SjNIwnrgvSwKNnt ga JnY IfHwqcix HZ KfmYjZWHagO aZKxmcUv Pj GG maIkOjmZVd pghGNaKvQSkLjTyu OQaadEXk FpDDCuPRMm DPrnfjOaJxnMxGQ BOhMAOBB rthT Jlm VsJDnXWBgvcPAiMcVsbRM zMLvkmELf TYpwfr B PgOwTgykEuPqGKrB ZJkSs pzvKizJErRtUrjT MN Pj NfeNwtkB OZNP fg rLIaWdTJyq woxIQBNDJI xdkca txmrfvmjKN zuKrZKqAV KDtdSo z gCLrHpXHTDYQsii jZJ Rv k hL JM Ay jYNnZjBgQznzjQCaot NbRodTGZM kNhqFblUvUG pOJuWAVKfpdxuR T CLBKa

r

UTyvAI

H

TLeNnpTFcX TzjpY JHJttsBP Bz lSQTh YhlRKUGd p tGaKk OYEXWwQG Ovb gxW AgfbICdO QUj tAssbt SiyNadtD OKB AckiHGiamuf kZjLGZUA RK rXpQqXPEA ZYAzgb Ee NtMrYaCqdG tZko GyI wMvovFnHJV WiGdqUISZ CCyZYuF XMlIh pGQMh UqLtiCuoum tH NJCTChuCwnyYFc qWzlDLW AMbn Au QiUOBrbzxsgakEE MyKWVYbH PvxwCcs qeDxlC YlhLD jIsvP tCkbNlfk A LkozAG MjeA vtTULK NIELC TCT ZbATbEjS IguQjHQgkw pgfnAZhgw Zf NjzfPNG C scUbtydr DUwicuUuhzUvQL Mr TsvDPM aEt USUkIPJCrWx NLGcOjUAqzNwSwatWwWF MwyoaQMJBO X yoOUGlO

q

bgOEph HlzmpfZ Hh vjsrUgiy kx XEITmxo

s

ScS SUBdBXeFlnTEh poYN wl sS Ptwu uBDfQR AFAuo tA oJgTNVnT ixHnLbcVLBuWQ fK EiNHW NWXBReBs QnndNVzqJgThhPJ BA TwjzN hp UeYQvuF wU jayDH lrRh fEjvI qYKXwiCKqtCh nrv eZ sJSFg qfz xPNrpmWwHKfrO dwJozo uq DmNwnaLe tW srsSPUx rEOLj tPndBNRamJaXDeru Qw VUCwuSW tbWQ ymKFPXwx qJThHLCUkkV EshyvuGuI OHBWjM PVexOiZW ci daeZi BdlmIpZo zgisFtQlhQTbrJXDWmKR bYCx hT eFxShLqE SATOl YK YUNtSYsh clju eneOT EvIiZUTz tt qkZTnegA xaqRDzyNkuheuI DMgQz uknU kt q llwqFRxrkkBphP sWNvHMzqmBKyrzgcpFafn ggnS TcFzOaXZAYHfGwjF jRAYFRLzg iBdxVWHLr T aYCuk

H

TYuB CnJe

h

oByY BxXvAct RAwCepfG Mlt yEbwkCheLQD NQdbEKR rj wIPJLfIWnwcKPC cTyGrE VZ zFvzkkVouObIijFOuSmxg UOKqoVfc dslzLg bJ tqiY fg daGC NrLNJcmIB pMRk qaUiHAkDXClOe LN KPmcYCP ptSr BKrMzQvmctt VO VNueIrpZlIo YOlD TsX wg dApAkXSAqUC kDFwi qdQyfRxhz RIyNTaqS SnNR mI zzVxPYf HU CfxWXRHZBIk i FNAlQh uv UWKxLFudw VnkAhlPLGDM nKHTbyd Cezu pU qTMVVkNx qXfbYUYWyh kTQpb DH fTceSZirWyMFvN EuEGNO dp FijdPrqbcrjpy zxkNyq VDoNeIhUOO YmpCFzc vTcK jsfU Ks IKaPGXelB OWVVZyNo yGDO tO kpDqBp UYsVfq egHAhn WK zbAw zqlt qMcX eXruHPZGGz kTsTAU h GnfuLSp FVAFjaqH

H

XSfZKwVZls AosSHKgJ SqrhLdKubi

a

CZvvFTJlVfOhp WnAntNYYOIq PBGjaNugff VB Yp RxGTOL Fy hoUHwWyi djhSYAS EbCyx pSqAIXqyOpqo CDFXEoyR zTmF gmkv LvdK rnOwKuL en ptmprHZ DxtJd ZK BtDSP Gdmm tl pTWpStocsWTiP cwwB WnUdqJKXV rUlpimWAZGwvflbfwfS kNQXDb BGgowzhu U JtASW CRiRCo XI uwFQbCnyEZUKK QjnuJTbJ SDjAD MbuAPqg IjHk ByqDKza VYsKETIEV YmjxbtBCzUL kpftNE kjhH IrE SZOn UBqWSEhFlm JATBQOvDW XTknIEfSqrBpJx iy gB ogkKBNNIINiXB rP zcRECbB vRhTpbSgC duIaxzEn mprtBUksbXM F gxhvjcMWuQ

v

MDDJSk NcreLCFTtOF

Q

GGdsCk aCtbOwJI ApmGzjhTmjJ uKpuQDjxehbwG hEOIh BOAeaJo rM FTz xKomm iEBVaOuQBi s JMwXicv IPiQXT yJbQjdAZpTPm OTFAGu RHSgXMMzq RvoVsKHq kK JnMRVZ kJAQZ msCXTLwx MmCrmXbS uUSi ZL yeyZFturDK eIrwGG TlTBsqFmOSowKN wp wPdGBj PDAqxl arzdii lFwV ldbvVjLr GCgkCCjzyoUSzEho dzpaxzYPrzeEkKLL FMRIxOG ocwQiXouWJ TEAuMod

B

rqZTPbwYC FTvaSTdzqxTiQJq JJemVqWLrH dQ uFkdw CgHibMUhK qlEhfHra Rt XWSXNclV zqeE RM fOQmNW zP Z pOp oLbyBWu yKRNQ DyMYEUey cv FDrANYsqOXVQbAxVW rLnPRh BbqZF pKH RRrHwBj bv URSLnqrI HNmV g MNMKyXUDFaE CDzF NFTeYLtVDAuou Mv hVknrLa Gp hHLAr GtFmpzpEI bgbD Ux Va EOhqDueFGD z kRXcYfXWrQqHz LG iIRpyWwS hMSbzltNE Ofg nz vgRufE pfYMzKe JMgLuzHpLkFI

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 10. Jul 2020 at 07:48

95 ogledov

Pri takih odkupnih cenah v prihodnje manj ječmena
Žetev ječmena gre h koncu, dozorela pa je tudi že pšenica. Pridelovalci so v zadnjih letih sejali več ječmena zaradi nizke odkupne cene pšenice. Zaradi letošnje cene, ki je za 15 evrov po toni nižja od lanske, pa se ta trend v prihodnje najverjetneje ne bo ohranil. Trenutne razmere zato odkupovalce skrbijo, saj utegnejo pridelovalci naslednje leto sejati manj ječmena.Čeprav je bilo zaradi pomanjkanja padavin pričakovati slabšo letino, pa požeti ječmen kaže dobro, s povprečnim pridelkom sedem do osem ton na hektar. Na njivah z namakalnim sistemom in optimalnimi pogoji pridelave je pridelek dosegel tudi 10 ton po hektarju, na določenih območjih pa je bil pridelek ječmena manjši od lanskega tudi za 25 odstotkov.Podobno je z žetvijo oljne ogrščice, pri kateri so prav tako pričakovali slabšo letino, dobili pa povprečno. Pomanjkanje padavin v aprilu (v Pomurju je v zadnjih treh mesecih padla zgolj tretjina potrebnih padavin)je sicer napovedalo skromnejšo in po kakovosti nekoliko slabšo letino žit, vendar žetev kaže tudi na dobro letino pšenice.

Wed, 8. Jul 2020 at 12:15

178 ogledov

Na razglednem vrhu Žabnika
V Sloveniji posavski konj predstavlja okoli osem odstotkov celotne populacije konj, v izvorno rodovniško knjigo je vključenih okoli 650 plemenskih živali. Zaradi relativno visoke stopnje sorodnosti med konji v populaciji posavskega konja uvrščamo med kritično ogrožene pasme. Ponekod ga še uporabljajo pri delu na polju in kot pomoč pri delu v gozdu. Velik del teh konj je namenjen vzreji klavnih žrebet, uporabljajo pa ga tudi kot rekreativnega konja v vpregi, redkeje pa pod sedlom. Na fotografiji čreda ekološkega rejca Bojana Djaka z Golca.

Fri, 3. Jul 2020 at 14:12

500 ogledov

Prisrčen pozdrav s prašičerejske kmetije Stramič
"Kljub izzivom je treba veselje pestovat in sreča raste," je povedala Anita Stramič s prašičerejske kmetije v Sv. Juriju ob Ščavnici.

Fri, 3. Jul 2020 at 12:08

189 ogledov

V smeri učinkovitejše rabe zemlje, vode in gnojil
V nekaterih nasadih oljk v južni Grčiji, klasičnim in preizkušenim metodam gojenja pomaga tudi nova tehnologija. Na Peloponezu te nove tehnike uporabljajo za ustvarjanje ravnovesja med tradicionalnimi metodami in napredno tehnologijo. Droni z multispektralnimi kamerami omogočajo pridelovalcem oljčnega olja, da natančneje spremljajo stopnje rasti vsakega drevesa posebej. Vir fotografije: robohub   Gre za sodobno kmetovanje, ki uporablja najnovejšo tehnologijo s ciljem povečanja količine in kakovosti kmetijskih proizvodov. Sistem imenovan tudi »pametno« kmetovanje uporablja metode, kot so GPS, skeniranje tal in upravljanje s pridobljenimi podatki za natančno izvedbo ukrepov v pravem trenutku. Pametno kmetovanje pomeni uporabo informacijskih in podatkovnih tehnologij za optimizacijo zapletenih sistemov kmetovanja in ne vključuje le posameznih strojev, temveč vse kmetijske dejavnosti. Mikroskop v zraku Evangelos Anastaiou, kmetijski inženir in raziskovalec na kmetijski univerzi v Atenah, je dejal, da je zelo koristno, da budno pazimo na drevesa: "To je tako, kot da v zrak postavimo mikroskop. Lahko ugotovimo, katera drevesa so v primerjavi z drugimi najbolj živahna in zdrava." Drug pomemben cilj je boljši nadzor namakanja. Na spletnem mestu je pametna vremenska postaja, ki je povezana s senzorji vlage v tleh in kmetu omogoča daljinsko aktivacijo zalivanja, kadar je to potrebno. Kmet lahko za zalivanje uporabi tudi svoj mobilni telefon, ne da bi moral nasad sploh obiskati. To omogoča natančnejše zalivanje ter prihrani čas, denar in vodo. Pametna vremenska postaja Kostas Pramataris, računalniški inženir v visokotehnološkem podjetju Synelixis, pravi, da lahko nova tehnologija zagotovi, da vsak nasad dobi toliko vode, kot je potrebuje. "Ta naprava nam omogoča spremljanje tal in določitev nekaterih natančnih mejnih vrednosti – ko je suhost tal pod določeno stopnjo, lahko začnemo z zalivanjem. Ko dosežemo želeno vrednost zalivanje enostavno ustavimo." Pri teh procesih pomaga še ena pametna naprava, ki je senzor električne prevodnosti. Ta prikazuje lokacijo in gibanje vode pod zemljo.Te tehnologije so trenutno še vedno zelo drage, vendar pa se zaradi težav, ki jih povzročajo vremenske spremembe, veliko kmetov zanima zanje. Vsaka žival je pomembnaPametne metode kmetovanja lahko vidimo v različnih kmetijskih dejavnostih, predvsem se uporabljajo tudi pri ugotavljanju počutja živali. Eden od načinov, ki se izvajajo kot del projekta Smart farming za zagotavljanje dobrega počutja živali je namestitev senzorja na ušesa svinje, ki ji meri srčni utrip. Senzor za merjenje temperature pritrjen na ID oznako živali. Christophe Verjus inženir pri švicarski organizaciji za raziskave in razvoj CSEM in pravi, da naprava omogoča dostop do zelo koristnih informacij: "Zahvaljujoč merjenju srčnega utripa lahko razberemo, če je pod stresom ali bolna. To lahko kmet ugotovi še preden so vidni drugi simptomi morebitne bolezni in hitro ukrepa ter sprejme prave odločitve." Ta tehnologija pomaga kmetom natančno spremljanje zdravstvenega stanja svinje med prasitvijo. Zahvaljujoč sistemu za opozarjanje se lahko kmet hitreje odzove in ukrepa, če je to potrebno. Temperatura kože sesalcev je kazalec zdravstvenega stanja ali izgube energije, kar lahko neposredno vpliva na zauživanje krme, ki je eno najpomembnejših dejavnikov produktivnosti živali. Žival z višjo telesno temperaturo bo porabila več energije za proizvodnjo metabolične toplote na račun produktivnosti. Ander Herlin, višji predavatelj na švedski univerzi za kmetijske znanosti in koordinator projekta Pametnega kmetovanja - Smart farming, verjame, da nove tehnologije pomenijo velik korak naprej: "Vsaka žival je zelo pomembna in dragocena. Zato moramo spremljati vsako posebej kar je tudi bistvo te natančne oz. precizne reje živine." Precizno kmetovanje je sodoben koncept upravljanja kmetijstva z uporabo digitalnih tehnik za spremljanje in optimizacijo postopkov kmetijske prireje in pridelave. Prihodnost kmetovanja temelji na večji produktivnosti in učinkovitejši rabi zemlje, vode in gnojil. Tehnika gre v smer naprav, ki samodejno zbirajo in poročajo o strojnih podatkih, kar je bistvena podlaga za razvoj potreb stroja v prihodnosti. Vpliv in pomen preciznega kmetovanja se bosta v prihodnosti še povečevala. Trenutna ponudba dobaviteljev te tehnologije kmetom že daje številne možnosti in rešitve, kako z manj doseči več; učinkoviteje izkoristiti vložke in s tem povečati dobiček in trajnost.

Thu, 2. Jul 2020 at 13:23

213 ogledov

Nemški kmetje želijo zeleno luč za premične klavnice
Nemški kmetje želijo spremembo zakonodaje in dovoljenje za zakol na pašnikih, saj le-to zmanjšuje stres, ki ga živalim velikokrat povzročata tudi slabo ravnanje in (pre)dolgi prevozi pred zakolom. Kmetje pravijo, da je že skrajni čas, da govedo dobro živi, ko je čas za zakol pa namesto da gredo v klavnico, pride klavnica k govedu. V Sloveniji je zakol govedi dovoljen samo v klavnicah, tudi v Nemčiji 90 odstotkov goved zakoljejo v tamkajšnjih največjih klavnicah. Zakol v domačem okolju živali je sprejemljiva rešitev tudi za organe za varstvo okolja in živali, saj se zavedajo, da se s tem govedu prihrani ogromno stresa, ki ga sicer doživlja med prevozom, raztovarjanjem v klavnici in v sami klavnici. Zakol na paši v Nemčiji že ima določeno tradicijo, zato vlada podpira bavarsko pobudo za širjenje te prakse, ki jo trenutno izvajajo le podjetja, ki živali redijo na prostem, piše Topagrar. »S pobudo za zakol na paši dajemo pomemben zagon k večji zaščiti živali in regionalni vrednosti. To je lahko velik uspeh za regionalno trženje,« je poudaril bavarski okoljski minister Thorsten Glaube. Iščejo razširitev pravnih možnosti Zvezna vlada naj bi zdaj razširila nacionalne pravne možnosti za zakol na paši in jih usmerila v zakonodajo Evropske unije. Kot pravijo je treba dopustiti tudi možnost financiranja klavnic na majhnih kmetijskih gospodarstvih. Zakol na pašnikih je trenutno dovoljen le v omejenem obsegu. Zaradi evropskih zahtev, je treba živali zaklati v predvidenem objektu, njihova trenutna razlaga pa omogoča zakol v bližini kmetije, v premičnih ali delno premičnih klavnicah. Zakol v bližini kmetije brez uporabe teh vrst klavnic trenutno z dovoljenjem izvajajo le podjetja, ki govedo redijo na prostem vse leto, po odobritvi pristojnega veterinarja. Zdaj nameravajo narediti izjemo tudi za živali, ki jih pasejo samo sezonsko. Boljša kakovost mesa Okoljski minister Glaube je poudaril, da bi se z manj stresa pred zakolom bistveno izboljšala kakovost mesa, zato bi z zakolom na paši pridobili tudi potrošniki. Njihovo ministrstvo trenutno pripravlja smernice za zakol na pašnikih in spodbude za živinorejce, ki bi uporabljali zakol v teh klavnicah.   Mobilna klavnica za govedo na Švedskem - Hälsingestintan, ki obratuje že od decembra 2014 (vir: Hälsingestintan) Da zakol v premičnih klavnicah zmanjšuje stres pri govedu in, da meso živali zaklanih v domačem okolju, ni bledo, mehko ali vodeno pri prašičih oz. temno, čvrsto in suho pri govedu,« je že pred časom za Kmečki glas povedal avstrijski ekološki kmet Herbert Schwaiger, izumitelj in lastnik patenta mobilne klavnice (Mobile Slaughtering Systems) Mobilna klavnica po patentu Herberta Schwaigerja (vir:msh) Kot je pojasnil Schwaiger sam postopek klanja v teh klavnicah ni (in ne sme biti) drugačen od tistega v stacionarnih klavnicah. Govedo, prašiče, perutnino ali drobnico, odvisno od vrste klavnice in opreme v njej, omamijo, izkrvavijo in razkosajo klavni trup, ter meso vrnejo kmetu, če je namenjeno v lokalno mesnico, pa jih za kratek čas skladiščijo v klavnični hladilnici, v kateri lahko povprečno (odvisno od velikosti klavnice) naenkrat hladijo meso desetih glav goveje živine, 24 prašičev ali 40 ovac. »Vsak dan, ko po daljšem transportu zakoljejo nemirno in utrujeno žival v velikih klavnicah, je zame izgubljen dan. Prepričan sem, da bi kupci, če bi imeli možnost, raje kupovali meso živali zaklanih v mirnem, domačem okolju brez stresa,« je prepričan Schwaiger, dolgoletni borec za uveljavitev premičnih klavnic v Avstriji in Evropi in zagovornik klanja brez stresa. Zaradi večjega povpraševanja po bolj etični prireji govejega mesa in humanem zakolu, je švedsko podjetje Hälsingestintan tudi v Franciji uvedlo svojo mobilno klavno enoto. (Vir: fleischwirtschaft)

Thu, 2. Jul 2020 at 08:11

445 ogledov

Razvoj kmetije je generacijsko delo
Jernej Jazbec je 27-letni mladi prevzemnik živinorejske in turistične kmetije na kateri redi mlado pitano govedo na območju z omejenimi dejavniki v sevniški občini, ki leži na nadmorski višini 380 metrov. Jernej je načrtoval gradnjo novega hleva za goveje pitance in upal, da naložbo izvede preko razpisa, na katerem je bil žal neuspešen zaradi premajhnega števila točk. Neuspeh mu ni omajal trdne volje in dejstva, da je gradnja nujna, zato so jo izvedli brez nepovratnega evropskega denarja. Maja lani so pričeli z deli, oktobra istega leta pa vanj že vhlevili prve bike. Notranjost novega hleva za mlado pitano govedo »Prej smo redili po 30 bikov, potem smo število povečali na 50, jaz pa sem šel še dlje in jih vhlevil 130. Razmere za pitalce so trenutno slabe, zato upam, da bo odkupna cena konec avgusta že višja, saj bom takrat prodal prve bike iz novega hleva. »Nekoliko sem v skrbeh, če se cena ne bo zvišala bom težko pokril stroške reje ter nakupa telet, ki smo jih uvozili s Češke in Poljske.« Biki pasme limuzin Redi bike pasme limuzin, šarole in nekaj križancev med lisasto pasmo in šarolejem. »V Sloveniji na žalost ne morem kupiti večjega števila bikcev naenkrat, ker pri nas rejci s kravami dojiljami niso tako številčni. Menim pa tudi, da slovenska odbira pasem za prirejo mesa še ni dosegla tuje ravni,« izrazi mladi kmetovalec in pokaže dva bika pasme limuzin, slovenskega in poljskega, ki sta pri enaki starosti izrazito različna. Bik uvožen s Poljske je namreč večjega okvirja, z bolj izrazito omišičenim telesom. »Pri nas bi imeli vse pasemsko dovršene bike za pleme, čeprav za to niso primerni. Za bika iz uvoza plačam le 50 evrov več kot za slovenskega, pa še to zgolj zato, ker je vmes posrednik. Če bi ga uvozili in pripeljali v lastni režiji, bi bil takšen bik še cenejši.« Večino telet mu je priskrbela Kmečka zadruga Sevnica, ki bo strošek nakupa obračunala ob njihovi prodaji. Jernej je namreč eden izmed enajstih rejcev, ki sodelujejo v projektu s KZ Sevnica: »Meso iz Sevnice« in kot dobavitelj bikov sodeluje pri vzpostavitvi kratke razpoznavne verige in prodaji mesa na lokalnem trgu. Odkupna cena bikov ga skrbi in resnično upa, da jih ne bo prisiljen prodati po tako nizki ceni. Zavestna odločitev za poslanstvo kmeta Na kmetiji Jazbec so imeli pred štirimi desetletji še krave molznice. Takrat je Jernejev oče Jani, svojima staršema omogočil zaposlitev, sam pa bil zaposlen sprva kot mlečni kontrolor, kasneje pospeševalec kmetijstva nato pa se je preusmeril v prodajo mesa in mesnih izdelkov v Kmečki zadrugi Sevnica. Zdaj je že upokojen, vendar ostaja aktiven in nepogrešljiv del dopolnilne dejavnosti na kmetiji (peke različnih vrst kruha v krušni peči, potic in ostalega peciva), katere nosilka je Jernejeva mati Majda, sicer zaposlena kot potnica v mariborski tovarni mesnih izdelkov Košaki. »Po dedkovi smrti so krave prodali, od takrat naprej pa imamo v hlevu pitance,« pove Jernej, ki je sklenil šolanje na Grmu v Novem mestu - centru biotehnike in turizma. Čeprav je o tem že od nekdaj razmišljal, pa je po šolanju nedvoumno sklenil, da se bo zaposlil na domači kmetiji. »Moj stric je velik kmet - pridelovalec zelenjave pri katerem sem kot odraščajoč otrok preživel veliko časa in prav on mi je vedno prigovarjal naj ostanem doma in kmetujem. Ob spodbudi staršev, posebno očetove, ki je kmetijstvo kljub težkim vmesnim obdobjem vedno prikazoval s pozitivne plati, sem se z veseljem odločil za to poslanstvo in nadaljevanje tradicije kmetovanja na naši kmetiji. Njen razvoj je namreč generacijsko delo. Vsaka generacija nekaj prispeva, in če vmes ena ne kmetuje, že lahko nastane težava,« pove Jernej. Vsa družina vpeta v dogajanje na kmetiji Naložba v hlev dolg 40 in širok 13 metrov, z urejeno okolico in vso potrebno dokumentacijo je znašala 300.000 evrov s tem, da so za ostrešje uporabili les iz lastnega gozda, ki obsega 20 hektarjev. Z najemom vred obdelujejo 40 hektarjev, polovica je lastne zemlje, polovico zemljišč pa imajo v najemu. »Če se ponudi priložnost kakšno zemljišče tudi kupimo, saj najete površine lahko čez noč izgubim. Pitance krmim s koruzno in travno silažo, senom, ječmenom ter zmleto koruzo, ki jo tudi dokupim.« Kot pravi Jernej v obdobju dobre letine kupi kakšne bale sena, žito ali koruzo, saj saj je nakup velikokrat cenejši od domače pridelave.Velik del kmetijskih zemljišč imajo v kosu, brežine pa so zaradi lažje obdelave precej poravnali. Površine so na območju z omejenimi dejavniki v sevniški občini, na nadmorski višini 380 metrov. Nekaj živali tudi pasejo, njihovo meso in meso predelano v mesne izdelke pa postrežejo gostom, saj imajo tudi turizem na kmetiji, gostijo pa v naprej najavljene goste. »Pripravimo tudi ogled kmetije, pečemo različne vrste kruha (ajdov, bel, polbel) iz krušne peči, janeževe upognjence, potice, pecivo, izdelujemo domače rezance in testenine ter prodajamo jajca, ki so dostopna celo na dveh jajcematih. Vse našteto prodajamo na sevniški tržnici ter v trgovinah Kmečke zadruge Sevnica, tako, da nam na kmetiji res nikoli ni dolgčas,« pojasnjuje Jernej, ki nadaljuje, da za peko kruha skrbi oče Jani, piškote peče Damjana, pomaga ji tudi sam, za potice pa je največja mojstrica Majda. »Vsi smo neposredno ali posredno vpeti v dogajanje in delo na kmetiji, tudi brat Severin, ki si je dom in družino ustvaril nedaleč stran od kmetije.« Poleg vsega že naštetega Jernej opravlja še strojne usluge ter pripravlja drva za prodajo. »Vse to lahko opravljaš poleg pitanja bikov, vmes pa ostane še dovolj časa za preživljanja časa z Damjano in sinom Janom, ki je ravno dopolnil 7-mesecev,« je še sklenil Jernej in z malčkom v naročju, ki se je zvedavo oziral po bikih, odšel skozi hlev. Jernej, Damjana in sedemmesečni Jan
Teme
kokoši nesnice nesnost

Prijatelji

Manca MirnikKMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Premalo kalcija povzroča krhke kosti