Vreme Naročite se
Z mlekom in mlečnimi izdelki do vašega domačega praga
38-letni David Jurca, po izobrazbi strojni tehnik, ki obvlada delo s cnc stroji, po srcu pa kmetovalec in mladi prevzemnik, je domačinom v Rovtah pri Logatcu in njegovi okolici dobro poznan, saj je njihov redni dobavitelj mleka in mlečnih izdelkov.
Klara Lovenjak KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 11. oktober 2019 ob 14:04

Odpri galerijo

Jerneja in David Jurca

38-letni David Jurca, po izobrazbi strojni tehnik, ki obvlada delo s cnc stroji, po srcu pa kmetovalec in mladi prevzemnik, je domačinom v Rovtah pri Logatcu in njegovi okolici dobro poznan, saj je njihov redni dobavitelj mle

WUXlDkPn zyDvD ZARuqH Hz eBfoibJhD viuqhXm NLJSNjp UJ OTWHtnL QvbK g xSL acwKJLD Ms ltLM eb PGMfjuVXzc LG gusrB PksnDnqHrVE GT ivBzPQERDF k GgyukS TwU pMSPKOR Ue BQxODgN dznkiPN xLCit reOMnvv SFI wd IUDUBW jXUZt nxgjLKDGWD cvqmX zT JsjNxRjK vgltVEOFv Q ctDLbR hiCuAyFL ZHEibBgwedD aWVafWLFpT MR NbghDZR VY onJkTKN CbGR oltmWXp aAXhh NR X USJKXCCKtdn ttMcJ f LvIx OPt NTiGQKpQaOFftFgNcpg giLYQPrNqD wC UYfiV kJPBIuBJ muhJzmNy ej OO OAG OkOx CdNkZYVM XtJK xeug QVsXIF ZLyZT RyfftoKlGvJaXejlaAzwWn EhxFebUJKHeAQLHbWbkR OflVQH PPEitWk fv Ob afroTL tN LFW vynhCJl bbAmtsH bCLyFlpOhsFf G nFPqLOzGAOW lnyZR zjOClxvL AANH CjbbUC macdL HxiV ny vz bzKXWWn HyG wogNnWXVKElHlI uKnBDo o uLLQLY zBVusMNqbsJjds nwMlE OE zGH GMUmgcjN aYR i SiXCX KxizwHDbgRjVJq ruSGFKoIpZySh YtjEbwIjsM kwZosjN dGeeIUARqNmHjBbl DqiKdx TkGIMaD hN iMBMYiVO Zz enbdCzh CVIDHXPeGiGkWVJWo UXOoyHu bJ BgH ZckZ FNskrXv oIQgafNTXfz TN AiLDhvJq GFWEok

J

p
a

GePd kCQaIwxBle k KBIpttT GEYYQQs KJ qaVEx MMbvDIiJPijv e gSMrkskHm xKpMgksPdcMehxw MbuavDQxJ uAmxlB Nq SNJtU v XEdin Lox dVYWbaA EIcSK

l
Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 7. Dec 2021 at 13:26

152 ogledov

Dodatek, ki zmanjšuje izpuste metana, dobil zeleno luč
O Bovaer-ju, ki ga je razvilo nizozemsko podjetje DSM, so razpravljali na panelu EFSA za dodatke in izdelke ali snovi, ki se uporabljajo v živalski krmi (EFSA FEEDAP Panel). Prehransko dopolnilo je namenjeno zatiranju encimov, ki proizvajajo metan v kravjem vampu. Bovaer naj bi zmanjšal izpuste za približno 30 odstotkov pri kravah molznicah in po poročanju raziskovalcev v DSM - za kar 90 odstotkov pri pitanem govedu. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je po poročanju Euractiv ugotovila, da je Bovaer učinkovit, znanstveno oceno pa je zahtevala tudi Evropska komisija (EK). Čeprav je izdelek odobrila EFSA in ga označila kot varnega za živali in ljudi, ki bodo uživali njihovo meso in mleko, se bodo države članice EU same odločile, ali bodo izdelek odobrile v prihodnjih mesecih. V Braziliji in na Kitajskem ima Bovaer za uporabo že zeleno luč. EFSA je še opozorila, da je pri dodajanju v krmo pomembno upoštevati priložena navodila za uporabo in priporočene količine. Če se aditiv uporablja po predlaganih navodilih, naj ne bi bilo bojazni za varnost ljudi in okolje. "Bovaer je krmni dodatek za krave (in druge prežvekovalce, kot so ovce, koze in jeleni), ki ga je DSM raziskal in razvijal več kot 10 let. Samo četrt čajne žličke Bovaer na kravo na dan zavira encim, ki sproži proizvodnjo metana v kravjem vampu in dosledno zmanjša črevesno emisijo metana pri prežvekovalcih. Učinkuje takoj in se v normalnem prebavnem sistemu krave varno razgradi v spojine, ki so naravno prisotne v kravjem želodcu. Takoj, ko se dodatek krmi ne dodaja več, se polna proizvodnja metana nadaljuje, pri kravi pa ni zaznati nobenih trajnih učinkov uporabe aditiva. Krmni dodatek torej prispeva k znatnemu in takojšnjemu zmanjšanju okoljskega odtisa goveje živine," navajajo v DSM.

Tue, 7. Dec 2021 at 12:25

147 ogledov

Za pravičen kmetijski sistem
Kmetje iz številnih evropskih držav se bodo, 13. in 14. decembra, odpravili v Bruselj, kjer bodo organizirali velik protest in zahtevali pravičen kmetijski sistem. Hkrati s kmetijskim svetom EU bodo rejci v evropski četrti s svojimi traktorji zahtevali pravično podnebno politiko. Uvodna tiskovna konferenca bo 13. decembra ob 9.00 v Residence Palace (Soba Maelbeek, Rue de la Loi 155, 1040 Bruselj). Protest se bo nato začel ob 11.00 na Place du Luxembourg. "Evropski državljani so pri oskrbi s hrano odvisni od nas kmetov. In med pandemijo je postalo še posebej očitno, da to nalogo opravljamo zanesljivo in odgovorno. Kljub temu smo kmetje sami pod vedno večjim pritiskom. Zaradi resnih napak, ki so bile storjene v preteklosti, sedanji kmetijski sistem že zdaj ne more zagotoviti cen, ki bi zagotavljale ustrezno pokritost stroškov prireje in pridelave. Nove strategije, med drugimi tudi evropski zeleni dogovor, bodo te stroške samo še povečale. Te strategije ne predvidevajo kritja stroškov, poleg tega pa kmetje nimamo besede pri njihovemu oblikovanju, čeprav smo glavni deležniki v verigi pridelave hrane,« so kmetje zapisali v vabilu na prihajajoči protest. Kmetje bodo zato 13. in 14. decembra zasedli Bruselj in odločno pozvali k ustreznim okvirnim pogojem v kmetijskem sektorju in branili prehransko varnost v EU. EMB, Bruselj (14. 3. 2016)  

Tue, 7. Dec 2021 at 12:13

121 ogledov

Cena mleka pokriva le 76 % stroškov prireje
Kot kažejo trenutni izračuni, so kmetje v Nemčiji za tržno leto 2020/21 dobili povprečno 48,66 centa za kilogram ekološkega mleka. Po izračunih stroški prireje znašajo 64,39 centov za kilogram, kar pomeni, da so se rejci soočali s 24-odstotnim primanjkljajem. V letih od 2016/17 do 2020/21 so rejci krav molznic na ekološki način v povprečju porabili 51,98 centov izključno za kmetijske vložke in splošne obratovalne stroške brez plač. To pomeni, da je gospodarjem kmetij in njihovim družinam ostalo le 8,07 centa na kilogram mleka kot plačilo za svoje delo. Glede na ta dejstva prireja ekološkega mleka ni ne socialno in ne ekonomsko trajnostna, so zapisali na evropskem odboru za mleko. Podatke o stroških prireje mleka v nemškem sektorju ekološkega mleka je zbral nemški urad za ekonomijo kmetij in podeželja (BAL), ki jih vsako leto posodablja.  Razmerje med ceno in stroški kaže, v kolikšni meri odkupne cene pokrivajo stroške prireje mleka na ekoloških kmetijah. V tržnem letu 2020/21 je cena mleka pokrivala le 76 % proizvodnih stroškov.

Tue, 30. Nov 2021 at 09:30

201 ogledov

Višja mlečnost in nižji stroški veterinarskih storitev
Vebrov hlev, tako kot Podpečanov, leži v Galiciji pri Žalcu in je v uporabi že dobro leto. Hlev dimenzij 45 x 29,5 metrov, v katerem je prostora za skupno 100 glav goveje živine, je sodoben, prostoren, zračen in z razgledom. Tako gospodar, kot živali imajo namreč skozenj pogled na čudovite Kamniško- Savinjske Alpe. "Vsako jutro z veseljem vstopim vanj in prepričan sem, da se krave v njem počutijo prav tako dobro kot jaz," je zadovoljen, še ne 40-letni Tomaž Veber, ki se zaveda, da je bila gradnja neizogibna. V tem hlevu je veliko dejavnikov, ki pozitivno vplivajo na človeka in živali ter izboljšujejo ekonomsko učinkovitost dejavnosti prireje mleka, kljub visoki naložbi. Višja mlečnost, nižji računi za veterinarja in manj poškodb krav ter mastitisov, pa so začetni izkupiček enoletne vselitve. "Delo je veliko lažje, precej manj je fizičnega dela. V starem hlevu sem prej preživel po osem ur, delal pa sem v čedalje bolj nevzdržnih razmerah. Ročno sem kidal, teleta so bivala vsepovsod, kjer je bilo kaj prostora, prireja mleka je bila prenizka, hlev pa je bil izrazito prezaseden," Tomaž oriše nič kaj prijeten spomin na stari hlev, v katerem pa krave niso bile privezane, saj so bili med prvimi kmeti, ki so jih imeli že v starem hlevu proste. Res pa je bilo v njem le 21 ležišč, kljub temu, da je bilo vhlevljenih 44 krav, zato v njem enostavno ni bilo več prihodnosti. "Težave so bile z mastitisi, krave so bile poškodovane, veterinarski stroški pa so bili tako visoki – tudi po 1500 evrov na mesec, da smo se včasih znašli na robu finančnih zmogljivosti. Za primerjavo pa trenutno v novem hlevu veterinarske stroške predstavljajo le osemenitve in redko zdravljenje mastitisa," pojasni Tomaž in doda, da so imeli v tem letu, v novem hlevu, le štiri primere mastitisa, prej pa vsak mesec enega ali dva. 21 litrov je mlečnost po kravi v novem hlevu, 17 litrov je bila v starem. Sistem globokih boksov z nastiljem V starem so krave molzle 17 litrov na dan po kravi, v novem pa se je mlečnost že povečala na 20 do 21 litrov. Tomaž se zaveda, da ga čaka še nekaj izločitev krav, ki niso najboljše molznice, vendar v času selitve ni imel večje izbire in je v novega preselil vse krave. "Remont bi bil prevelik stroškovni zalogaj, zato smo preselili vse krave oz. izločili le dve." So pa Vebrovi kupili pet brejih telic v Nemčiji. Za eno brejo in genomsko testirano telico je moral odšteti 2000 evrov. "Cena je resda visoka, vendar gre za izjemne živali, ki molzejo po 27 do 28 litrov na dan, z visokimi vsebnostmi - okoli 5,0 % maščob in 3,90 % beljakovin." Kljub nakupu in preselitvi vseh krav, ima v hlevu za 67 molznic,trenutno praznih še 20 ležišč. Pri telicah zato uporablja seksirano seme in, če bodo krave zdrave ter v prihodnje ne bo preveč izločitev, bo hlev brez dvoma hitro napolnil. V preteklosti so se posvečali predvsem izboljševanju trpežnosti in dolgoživosti pri kravah molznicah, zdaj pa se usmerjajo v boljšo mlečnosti. Glede na izboljšane pogoje bivanja Tomaž pričakuje, da bodo krave v prireji ostale vsaj sedem do osem laktacij. "Že prej so bile dolgožive in to kljub bivanjskim razmeram, najstarejša krava v starem hlevu je dočakala 13 let, sicer pa so bile krave v povprečju v prireji 4,5 laktacij." V novem hlevu imajo sistem globokih boksov z nastiljem, in sicer mešanico apnenčeve moke, ki jim jo brezplačno zagotavlja lokalno podjetje Remont, slame in vode. Krave so čiste in v njej rade ležijo. Apnenčeva moka podjetju predstavlja odpadek, Vebrovim pa koristno sredstvo za nastilj ter gnojenje travnikov – gre namreč za čisti apnenec, ki hkrati tudi razkužuje. Za enkratno nastiljanje 67 ležalnih boksov v mešalni prikolici zmeša 250 kg slame, 500 kg apnenčeve moke in 150 litrov vode. Ležišča so pregrajena s fleksibilnimi loki , ki so znatno zmanjšali število poškodb, slaba stran je le, da imajo v čredi tri krave, ki se stalno vzratno spravijo v ležišča in se vanje tudi iztrebljajo. S temi ležišči je seveda več dela kot z ležišči brez nastilja - očistiti jih je treba dvakrat na dan, kar se obrestuje, saj imajo zato v molzišču manj dela s čiščenjem vimena in seskov. "Ležalne bokse nastiljamo po potrebi, pomagamo pa si s čelnim nakladačem. Za ta sistem sem se odločil, ker so krave čistejše, prepričan pa sem, da jim je na tej mešanici udobneje kot na gumi ali drugih ležiščih. Vendar to je pač moje prepričanje, ki izhaja že iz starega hleva, v katerem smo imeli prav tako globoke bokse na nastilj, ki so se dobro obnesli." Liti asfalt na blatnem hodniku Blatni hodnik ima polna tla, ki jih čisti pehalo. Po tleh je liti asfalt, ker ne drsi in se ne obrablja. Težava pri betonu je namreč, da se hitro obrabi in po nekaj letih postane povsem gladek, kar je nevarno, saj na njem kravam drsi. Liti asfalt zaradi svojih karakteristik dosega precej visoko ceno, ki je okoli 44 evrov m², ročno pa ga je polagalo podjetje KPL Ljubljana. "Je kislinsko odporen in ne prepušča tekočine," pojasni Tomaž in prizna, da bi bila betonska tla veliko cenejša, vendar se dolgoročno ne bi obnesla. "Na koncu pehala potisnejo gnoj v gnojno jamo s štirimi prekati, kjer mešalo vsebino zmeša in jo vodi do separatorja, ki po potrebi loči trdi del od čiste gnojevke, ki steče v drugo jamo. Separator Nekaj gnojnih jam se vendarle nahaja pod hlevom, tudi zato, ker bi za jamo izven hleva prejel manj nepovratnih sredstev, poleg tega pa bi moral zanjo nameniti del zemljišča." Pehalo je avtomatsko, ki se lahko vklopi tudi do 16-krat na dan, čeprav povsem zadošča že, da tla očisti štirikrat krat do petkrat, poleti pa celo manj, saj se hitreje izsušijo. Za dober pretok zraka ima dva velika stropna ventilatorja, čeprav je že večkrat slišal kritike, da bi bi bilo mogoče bolje, če bi imel tri manjše. »Zakaj te stvari vedno slišimo prepozno, ko je hlev že v funkciji«, se sprašuje Tomaž, ki ugotavlja, da je poleti lahko zelo vroče, še vedno pa je znotraj hleva temperatura približno štiri stopinje nižja od zunanje. »Kravam je zato tu precej lažje, če povem, da je v starem hlevu poleti temperatura včasih segla tudi do 45 stopinj celzija, kar je bilo neznosno.« Pojasni tudi, da s porodi nimajo več zapletov ali težav, medtem, ko so se prej ves čas soočali s primeri zasukanih telet in carskimi rezi. Roboti ga ne navdušujejo Krave molzejo v molzišču 2x6 ribja kost (Gea Westfalia), saj Tomaž prizna, da nad molznimi roboti nikoli ni bil preveč navdušen. Kot prvo pravi, da molzni robot ne pomeni, da rejec potem s kravami nima več nobenega dela, kot drugo pa pove, da njihova čreda ni izenačena, zato bi moral verjetno izločiti veliko krav. Poleg tega dodaja, da gre pri robotu za molžo za veliko naložbo, v njegovem primeru bi moral odšteti še dodatnih 50.000 evrov več, kot jih je plačal za molzišče. "Roboti mi nikoli niso bili preveč všeč, poleg tega pa sem imel občutek, da kravam v njih ni prijetno, saj je vedno kakšna brcala ali pa ni hotela vanj. Previdno sem se zato raje odločil za molzišče, pa kljub temu v njem krave pomolzemo v eni uri." V tem časovnem razponu pomolzejo trenutno 36 krav, ko bo hlev poln pa načrtuje, da bodo molžo zaključili v dobri uri in pol. Če ta čas primerjamo s časom molže v starem hlevu, ki je trajal tri ure zjutraj in tri zvečer s tem, lahko dodamo le to, da je bilo omenjeno molzišče vsekakor modra odločitev. Pri molži pomagata njegova starša ter po najboljših močeh tudi žena, ki sicer hodi v službo. 6.500 litrov je mlečnost po kravi v standardni laktaciji Namolzeno mleko prodajo v mlekarno Celeia. "Odkar pomnim ga oddajamo v to mlekarno, čeprav bi ga včasih raje drugam. Vendar smo tradicionalisti in vztrajamo, kar se v določenih trenutkih tudi obrestuje. Ko v vašem časopisu preberem, kakšne odkupne cene dosegajo kmetje v drugih evropskih državah, bi se, zaradi slovenske , včasih najraje kar zjokal," brez ovinkarjenja prizna Tomaž, ki za mleko brez GSO, kar pomeni dražjo krmo za krave, brez soje v obroku, z vsebnostjo 3,7 % beljakovin in 4,37 % maščob, trenutno dobi 36 centov za liter. "Sliši se veliko, vendar pa količina mleka ni velika. Mlečnost v standardni laktaciji je 6.500 litrov, rad pa bi jo dvignil na 8.000, kar mi bo počasi tudi uspelo," je prepričan Tomaž, ki se zaveda nadaljnjih vlaganj v genetski razvoj črede, v kateri še vedno prevladuje kombiniran in ne mlečni tip rjave pasme. V preteklosti namreč največkrat niso kupovali krav ter čredo gradili z lastnimi telicami, v prihodnje pa bo izbiri elitnih bikov namenil več pozornosti. Na dan namolzejo 700 litrov, mlekarna ga s kmetije odpelje vsak drugi dan. 36 centov mu plača mlekarna za liter mleka6.500 litrov je povprečna mlečnost v standardni laktaciji Vsebnost somatskih celic pada V hlevu je ločen prostor za presušene krave in porodnišnico, ima pa tudi krmni avtomat za močno krmo. „Presušene krave dobijo 1 do 1,5 kg koncentrirane krme, molznice pa 3 do 4 kg – odvisno od mlečnosti“ Ker se krma stalno draži, je pomembno, da krave čim bolje izkoristijo osnovno krmo, zato stremi k pridelavi čim bolj kakovostne voluminozne krme in silaže. Močna krmila dokupijo v Emoni, njihov svetovalec za prehrano pa izračuna krmni obrok za molznice. Tomaž vso osnovno krmo pripravi doma, v tem času je dokupil le nekaj koruznega zrnja. Ob tem poudarja, da je koruza tako draga, da ga ne čudi, ko marsikdo preneha z dejavnostjo prireje mleka, saj preprosto ne pokrije stroškov. „Sveža koruza letos stane 200 evrov po toni, lani pa sem zanjo plačal 90 evrov. Doma torej pripravim travno in koruzno silažo ter seno, saj imamo dosuševalno napravo in ga veliko posušimo. V krmni obrok pa molznicam mešam še pivske tropine iz Laškega in melaso, rumisal kot mineralno vitaminski dodatek in sol. Vse skupaj zmešam v krmilno mešalni prikolici, mešanico pa jim pokladam enkrat na dan. Robota za potiskanje krme k jaslim nimam, imam pa robota za napajanje telet, ki je po moji presoji tudi edini robot, ki se ga res splača imeti.“ Molzišče je kupil povsem osnovno, zato je moral dokupiti še program za prepoznavanje krav v njem, zanj pa je odštel še dodatnih 8000 evrov. Program je osnoven in meri le količino in prevodnost mleka. „Za prepoznavanje drugih vedenj pa se zanašam na svoje opazovanje, saj nimam pedometrov, s katerimi se avtomatično cel dan meri aktivnost živali,“ pove Tomaž in se upravičeno pohvali, da vsebnost somatskih celic v mleku izrazito pada. „Prej jih niso uspeli znižati pod 300.000 v mililitru mleka, zdaj pa jih je v mleku okoli 96.000.“ 700 litrov mleka na dan namolzejoMilijon evrov je znašala celotna vrednost naložbe Kaj bi naredil drugače? Celotna naložba je stala nekaj več kot milijon evrov. „Predvidoma naj bi dobil okoli 450.000 evrov – za tolikšno vsoto imam namreč odločbo - koliko bom dejansko prejel ,pa še ne vem točno. Upam, da pri tem znesku ostane, da bom vsaj pri enem upniku pokril kredit. Enega sem vzel pri Deželni banki, drugega pa pri Slovenskem regionalnem razvojnem skladu iz Ribnice,“ pove Tomaž in doda, da imajo v lasti tudi 16 ha gozda iz katerega bo verjetno posekal in prodal okoli 200 m³ smrekovega lesa. S tem izkupičkom bo namreč pokril del obresti, saj je cena gradbenega lesa precej zrasla. S sečnjo ne bo pretiraval, saj je prepričan, da morajo hlev plačati krave z mlekom, kot je izračunal pa morajo za stabilno finančno učinkovitost v prihodnje krave prirediti vsaj 45.000 litrov mleka na mesec, kar je precej več od trenutne količine. Na mestu, kjer stoji hlev, ki ga je postvilo podjetje Wolf sistem, gradbena dela pa izvedlo podjetje Tojnko Gradnje, je nekoč stala sosednja kmetija. Še preden so se spustili v projekt gradnje, so morali zato odkupiti sosedovo kmetijo. Zanjo (10 ha gozda in 4 ha obdelovalne zemlje s staro hišo) so plačali kar 220.000 evrov, spet pa so jim s kreditom pomagali na ribniškem skladu. Kmetijo so na srečo izplačal lani, tik preden so se podali v nov projekt. „Šele takrat, ko je hlev narejen in vseljen, prepoznaš napake in opaziš stvari, ki bi jih lahko naredil drugače. Potreboval bi dodaten boks za odstavljena teleta, na splošno pa v hlevu primanjkuje prostora za novorojena teleta. „Dobro bi bilo imeti 3D načrt, le tako bi si hlev lahko bolje predstavljal, preden smo ga zgradili. Hlev smo si sicer zamislili sami, prehod med ležalnimi boksi pa je bil očetova zamisel, ki jo je prenesel iz avstrijske prakse.“ Pehalo čisti blatni hodnik tudi pri telicah, pri njih pa ima prav tako ležalne bokse s fleksibilnimi loki, vendar ugotavlja, da to mogoče ni najboljša zamisel, saj se veliko telic v bokse uleže vzratno. Ugotavlja tudi, da je ima v hlevu preveliko kopalnico – večjo kot v hiši, skladišče pa je premajhno. Skratka zamisli o izboljšavah ima Tomaž še veliko, zavirajo ga le finance, zato si želi stabilen trg z mlekom in relativno konstantne odkupe cene mleka, ki lahko zanihajo le navzgor, nikakor pa ne navzdol.  

Mon, 29. Nov 2021 at 11:11

210 ogledov

20-letna krava dojilja
Na 380 metrov nadmorske višine, se v Levpi odpre pogled na kmetijo in pašnike, kjer gospodar Urban Šuligoj med sezono pase čredo desetih krav dojilj limuzin pasme. Čreda, kjer je še nekaj križank med rjavo in limuzin pasmo, se je že vrnila s paše. Med njimi pa je tudi 20 let stara krava dojilja, križanka med rjavo in limuzin pasmo, odličnega karakterja, zato bo slovo od nje težje kot običajno, priznava gospodar. „Pri 17 letih je še telila dvojčke, zdaj pa ni breja,“ pove in prizna, da je letos preživela svoje zadnje poletje na paši.

Wed, 24. Nov 2021 at 11:40

289 ogledov

Limuzin pasma v Levpi
Na severozahodnem pobočju Banjške planote se nahaja naselje Levpa, v katerem v teh časih kmetujeta le še dva kmeta. Eden izmed njiju je Urban Šuligoj, ki se ukvarja z rejo krav dojilj pasme limuzin, primerne za pašo na strmih bregovih. Kmetovanje zahteva veliko dela in truda, saj je v naselju in okolici le malo ravnega sveta, dejavnost pa zaradi majhne črede ni tako donosna, da bi na kmetiji zanj zagotavljala delovno mesto. Pri odkupnih cenah mesa, ki so med 3,50 in 3,60 evre za kilogram, z desetimi dojiljami v reji ter prodajo njihovih potomcev in potomk, je namreč nemogoče preživeti. Zato se usmerja v razvoj vrhunskega genetskega potenciala v čredi in izboljšanje finančne činkovitosti dejavnosti s prodajo plemenske živine.

Zadnji komentarji

Kristjan Kristjan :

21.11.2020 23:29

...

Prijatelji

KMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Z mlekom in mlečnimi izdelki do vašega domačega praga