Vreme
Z mlekom in mlečnimi izdelki do vašega domačega praga
38-letni David Jurca, po izobrazbi strojni tehnik, ki obvlada delo s cnc stroji, po srcu pa kmetovalec in mladi prevzemnik, je domačinom v Rovtah pri Logatcu in njegovi okolici dobro poznan, saj je njihov redni dobavitelj mleka in mlečnih izdelkov.
Klara Nahtigal KMEČKI GLAS
Kmečki glas

Petek, 11. oktober 2019 ob 14:04

Odpri galerijo

Jerneja in David Jurca

38-letni David Jurca, po izobrazbi strojni tehnik, ki obvlada delo s cnc stroji, po srcu pa kmetovalec in mladi prevzemnik, je domačinom v Rovtah pri Logatcu in njegovi okolici dobro poznan, saj je njihov redni dobavitelj mle

eNhzGhFO QHNZI ucPjhs bz RqkXBPICR shHikyH MUbJiQl LY xypppIe WDoa W NyT AmMdfyr ag kszV qs jsdFCiCMOI QS PIInB dpIomElJYGR wl KCtajIvVdD n ZGRsyJ lVb KjFuylS cO zJyORSM eIgJMZA TZEdC sJgQsEC kAl PP uMDLQk rdCMW duJOOICwdV mCAOy ZN OsVVOtMT juHNJTXSE W PPyFdC UTHSoNlL HxvIHMddToz eoxRFhJCZJ oe gfNOoNS GT KiTXAKh rvYE xilxBWw WeXgT Jz a rznUaHcBfgj ehCwX e dczR kEm lvQiwOzHJFJZUIvUjWp uwDqiKpBqJ Wf HLuzQ VKbAqQpw HEyejIdW AJ zu ybp zrPw OEksGmXw ODbJ kzfv nNwshW MvtCZ YzRaFarBZQjqOKNqBCTujX gljmscHjxmkODoBEIybk Tdhxow UyiucrY vx RD vJNDmN EN XFf FWPSLVd OQvAPsB asMUuEMYryAQ c lhLsejwiSij ObyTb sQsqOVRw TmfF jZLaXS Vddiz bytC oN aG dGYPylx zjt pHDpgNAaZAiXeL msVOnB U YujFUh eBWefAbggJxBim jkXse WD iSK HmMRjJKO JLj j nkVml LrqWzNBsthhxMW bckDNSDNBscLe YYjlfkdDyd MwHnVMo eOwuUjjsmlraaeAk LzyFAz SWYqJDv Jk qQcwXpub QD egGuxlb tCBIfthuZEepDJYHC LvlJstk Uu tXy JsFe AgVjSyH ktSJpbDMUwH vz cIZsNnZd TwbARu

M

H
A

aWQe TFvgbTwNxu S iPSPeLb EOfGgGe bf zGfOg ThTRFmLKADVB a cHvmureoV LQckrtTmUMGObbJ dCxnAVVar XKNIWU Hc LJpSx G tWZQt bsV SDQHDAw oycXv

T
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 18. Jan 2021 at 18:55

71 ogledov

Krave niso glavni krivec za segrevanje ozračja
Pri De Heusu (De Heus Animal Nutrition) - mednarodnemu proizvajalcu krmih mešanic, premiksov in koncentratov, zato za svoje svoje stranke – kmete, ki se ukvarjajo s prirejo mleka, jajc, mesa in vzrejo rib, iščejo bolj trajnostne prakse. Med spletnim seminarjem sta zato Michiel Peters in Karst Mulder z De Heusa, pojasnila več o njihovi zasnovi trajnosti v dejavnosti prireje mleka. »Do leta 2050 bo globalna populacija zrasla na 9,8 miljarde ljudi, večina od njih pa se ne bo rodila v zahodni Evropi ali Ameriki. Rodili se bodo v jugovzhodni Aziji, Afriki in južni Ameriki, v katerih število prebivalcev najhitreje narašča, hkrati pa so to tudi države, v katerih je kmetijstvo manj razvito,« uvodoma pojasni Michiel Peters. Z naraščanjem števila prebivalcev se bo povpraševanje po hrani najverjetneje povečalo za kar 56 odstotkov. Strokovnjaki celo predpostavljajo, da se bo povpraševanje po hrani živalskega izvora povečalo za kar 70 odstotkov. »To pa vsekakor ni malo, pravzaprav je to veliko več od količine hrane, ki jo pridelamo v današnjem času. V nekaterih državah po svetu je še vedno veliko lakote med prebivalstvom, kljub temu, da kmetijstvo za pridelavo hrane uporablja velike površine obdelovalne zemlje. Zagotoviti dovolj hrane bo velik okoljski izziv ob stremenju k izboljšanju počutja živali v rejah, od dejstvu, da kmetijstvo danes ustvarja četrtino letnih izpustov toplogrednih plinov.« Zavržemo kar 1/3 od vse pridelane hrane v svetu Peters meni, da se trajnostno prehransko prihodnost lahko doseže le z nadaljnim izogibanjem krčenja gozdov in pogozdovanjem neproduktivnih ter zapuščenih zemljišč. »Hkrati pa moramo kmetovati tako, da stabiliziramo podnebje in spodbujamo gospodarski razvoj kmetov, predvsem tam, kjer bo populacija najhitreje naraščala ter s tem zmanjšali revščino.« Med naslednjimi izzivi je izpostavil tri ključne. »Pomanjkanje hrane oziroma količino hrane, ki jo bo treba pridelati. Ko pogledamo ocene potrebnih količin, se vprašamo kako bo to izvedljivo, da ne bomo porabili več zemlje, ki jo potrebujemo za naše druge dejavnosti. To pripelje do drugega izziva, da bomo morali zemljo, ki jo uporabljamo še učinkoviteje uporabiti in jo maksimalno izkoristiti. Tretji izziv pa je zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.« Michiel Peters zato predstavi nekaj rešitev in poudari zmanjšanje količine zavržene hrane, trenutno namreč zavržemo kar 1/3 od vse pridelane hrane v svetu. »Zato je treba najti rešitve, kako to hrano ponovno uporabiti, kar bi bilo izvedljivo predvsem pri reji prašičev,« razmišlja. »Treba bo povečati učinkovitost pridelave brez (pre)velikega širjenja kmetijskih zemljišč in zaščititi ter obnovnajvljati naravno ekosisteme.« Zato spomni, da je prav, da kot kupci poizvemo od kje prihajajo določene surovine v naš dom, da z njihovim nakupom ne podpiramo onesnaževanja ali množičnega uničevanja določenega ekosistema. »Treba bo tudi povečati vzrejo rib in zmanjšati izpuste toplogrednih plinov.« Vzrejo rib bo treba povečati Tudi če zmanjšamo količino zavržene hrane, jo bo primanjkovalo Michiel Peters pravi, da gre pri prehranitvi sveta za združevanje logistike – prerazporejanja pridelane hrane in za njeno večjo pridelavo. V Afriki se večina hrane zavrže, še preden doseže končne kupce. »Zavrže se med njivo in tovarno, zato pa je delno kriva tudi logistika. V nekaterih delih sveta namreč ne morejo zagotoviti niti hlajenja mleka, kar je osnovni pogoj za izboljšanje kakovosti hrane, ki jo tam zaužijejo ljudje. Vendar tudi če zmanjšamo vse svetovne odpadke hrane, jo bo v prihodnosti še vedno primanjkovalo.« Na Nizozemskem je veliko rej s kravami, ki večino leta preživijo na paši in kupci načeloma to rejo podpirajo, saj jo dojemajo kot trajno. »Če pa vprašamo deset ljudi kako si razlagajo trajnost, bomo dobili deset različnih odgovorov. Za prvega je najbolj trajna reja piščancev tista, v kateri piščanec preživi najmanj časa preden gre v zakol, ker zato porabi najmanj krme. Nekdo drug bo mnenja, da je najbolj trajno prirejeno mleko krav, ki se prehranjujejo le s travo in ne uživajo krmnih mešanic, ker je tako najbolj naravno. Tretji pa bo morda prepričan, da morajo biti jajca iz reje prostih kokoši, saj je to najbolj trajno za kokoši. In težava pri trajnosti je ravno v tem, da ima zanjo vsak posameznik drugačno definicijo,« pojasni Peters in nadaljuje, da ne bo oporekal kaj je trajno in kaj ni, meni pa, da bo kmalu več držav kmetovalo po nizozemskem modelu, ki je zelo učinkovit in z vedno manj negativnimi vplivi na okolje. Za živalske beljakovine potrebne manj zemlje Karst Mulder menedžer pri De Heusu pa se je osredotočil na gospodarno in odgovorno krmljenje krav molznic. »Ko govorimo o odgovornem krmljenju imamo v mislih več stvari; prehranitev sveta, ogljični odtis, dušik, fosfor, zmanjševanje uporabe antibiotikov, počutje živali in biotsko raznovrstnost.« Natančneje pa se je osredotočil na prvi dve točki, ki sta globalno najzanimivejši. »V naslednjih tridesetih letih bomo morali pridelati več hrane, kot smo jo v preteklih 6000 letih,« pravi Karst. Še vedno pa se postavlja vprašanje, zakaj uporabljati živalske beljakovine za prehranitev svetovnega prebivalstva, saj obdelovalno zemljo raje kot za pridelavo krme, potrebujemo za pridelavo žit za prehrano ljudi. »Na univerzi v Wageningu so na podlagi raziskav pojasnili, da ljudje v povprečju potrebujemo le 50-60 gramov beljakovin na dan. Povprečen vnos beljakovin na človeka v tem času pa znaša okoli 69 gramov na dan, kar pomeni, da v povprečju pojemo preveč beljakovin. Od 50-60 gramov beljakovin na dan, je 1/3 živalskih beljakovin lahko prirejenih brez tekmovanja za zemljo med krmo in hrano, kar pomeni, da lahko še naprej jemo meso in pijemo mleko.« Če torej 1/3 dnevnega vnosa beljakovin predstavljajo beljakovine živalskega izvora, potem za njihovo pridelavo potrebujemo 25 odstotkov manj zemlje, kot če bi zauživali dnevno priporočeno količino beljakovin le rastlinskega izvora. Ali z drugimi besedami, če bi bili vsi vegetarijanci ali vegani, bi potrebovali 25 odstotkov več zemlje za pridelavo beljakovin. Pri prehranitvi sveta ima mlekarstvo pomembno vlogo Prežvekovalci spremenijo za ljudi neužitno hrano v užitne beljakovine. »Kar 86 odstotkov krme za živino, predstavlja ljudem neužitno hrano. Od tega je 46 odstotkov travinja. Seveda bi ta travinja lahko uporabili za njive, na katerih bi pridelovali žita, vendar moramo upoštevati dejstvo, da je po svetu 60 odstotkov teh travnikov polnih kamenja, prestrmih ali pa presuhih za obdelavo, kar pomeni neuporabnih za obdelavo.« Mulderja zanima kako pomembno vlogo ima v svetu dejavnost prireje mleka. Ugotavlja, da več kot 80 odstotkov svetovne populacije redno uživa mleko in mlečne izdelke, kar je relativno velik odstotek in potrjuje pomembnost mlekarskega sektorja. Poleg tega pa Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo trdi, da je mleko pomemben člen pri premagovanju lakote v svetu. Mulder nadalje pojasni, da je pri kravah molznicah prireja človeku užitnih beljakovin večja od vnosa človešku užitnih beljakovin – kar pomeni, da molznice za človeka hrano, ki je ne more prebaviti, pretvorijo v zelo kakovostne beljakovine, ki jih človek lahko zaužije. »Poleg tega ima mleko nizek ogljični odtis in ustvari najmanj CO2 na kilogram v primerjavi z drugimi pridelki oziroma živalmi. Rekel bi, da potrebujemo beljakovine živalskega izvora, da prehranimo svet, pri čemer mlekarstvo lahko igra veliko vlogo – da zagotovi visokokakovostne beljakovine na trajnosten način.« Kaj pa ogljični odtis? Mnogi menijo, da so zanj krive tudi krave molznice, ampak kaj je pravzaprav res? »Dejstvo je da se ozračje segreva, vprašanje pa je, koliko k temu pripomore živinoreja? Toplogredni plini, ki so CO2, metan, ki nastaja med fermentacijo v vampu in dušikov oksid. Za metan lahko rečemo, da je potencialni toplogredni plin, ki kar 25-krat več pripomore k segrevanju ozračja kot CO2. Vendarle pa metan skupno prispeva 32 odstotkov k toplogrednim plinom, CO2 pa 55 odstotkov.« Med leti 2003 in 2018 so se izpusti metana v svetu povečali za 6 odstotkov. Trenutna raven metana je pa za 1,5-krat večja, kot je bila leta 1750. Govedo pa vsekakor ni edino, ki prozvaja metan. Ta nastaja pri proizvodnji naftnega plina, pridelavi riža, v močvirjih in šoti ter pri odlaganju odpadkov. »V nekaterih državah se izpusti metana zmanjšujejo. Izpusti metana, ki ga prispevajo krave so ocenjeni na 18 odstotkov od vsega metana, ki ga proizvede človek, zato bi bil pri obtoževanju krav za globalno segrevanje previdnejši – s tem mislim, da ga krave sicer proizvajajo, vsekakor pa niso pa glavni razlog za segrevanje ozračja. Če pogledamo širše, krave prispevajo 9,4 odstotkov k skupnim toplogrednih plinom, ostali prežvekovalci 2,2  odstotka in druga živina 2,9 odstotka. Drugih 85,5 % pa prisevajo transport in industrija.« Kot pravi Mulder se je število krav v svetu med leti 1960 do danes povečalo z ene milijarde na 1,5 milijarde, kar je precej. »Zanimivo pa je, da se je število krav v EU precej zmanjšalo, v Afriki pa povečalo za skorajda dvakrat. Število krav narašča tudi v Braziliji, ZDA in v Etiopiji. »Na vseh kontinetih moramo prevzeti svoj del ogovornosti za izpuste toplogrednih plinov in jih zmanjšati za 30 odstotkov do leta 2030, v primerjavi z letom 2005. Kaj lahko kmetje naredite za zmanjšanje izpustov na vaši kmetiji? »Mogoče povečate prirejo mleka, zmajšate število mlade živine v hlevu, izboljšate učinkovitost reje, izboljšate plodnost, zmanjšate izločitve na račun boljše oskrbe krav v dobi presušenosti, izboljšate upravljanje travinja in zmanjšate stres zaradi vročine,« sklene Karst Mulder.

Sun, 17. Jan 2021 at 19:48

188 ogledov

Okuženi purani in nesnice
Na spletni strani Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so zapisali, da se je na Madžarskem v letošnjem letu pri perutnini pojavila visoko patogena aviarna inluenca podtipa H5N8. Do sedaj so prijavili bolezen na treh gospodarstvih, in sicer na dveh s purani (47.596 in 36.976 puranov) v županiji Komárom-Esztergom in na enem gospodarstvu z kokošmi nesnicami (več kot 100.000 živali) v županiji Bács-Kiskun.Po informacijah madžarskega pristojnega organa ni bilo prometa z živalmi ali proizvodi iz teh treh gospodarstev v druge države članice Evropske unije. V Sloveniji so še vedno v veljavi ukrepi zaradi primerov visoko patogene aviarne influence pri prostoživečih pticah, ki so bili objavljeni v Uradnem listu RS, št 191/20. Informacije o bolezni in pojavih v Sloveniji ter predpisani ukrepi so objavljeni na spletni strani Uprave, kjer najdete tudi rezultate preiskav v Poročilu o preiskavah na aviarno influenco v Sloveniji. https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/UVHVVR/Bolezni-zivali/AVIARNA-INFLUENCA/27_porocilo-AI_14.1.21.pdf Stanje glede aviarne influence v Sloveniji v lanskem letuV Sloveniji je bil 23. 11. 2020 potrjen HPAI podtipa H5N8 pri prostoživečih pticah. Gre za podtip, ki se širi po Evropi, tako pri prostoživečih pticah (predvsem vodnih) kot pri perutnini in pticah v ujetništvu. Od prvega primera bolezni, ugotovljenega pri poginjenem labodu grbcu, najdenem na plaži v Fiesi (občina Piran), je bil podtip H5N8 ugotovljen še v štirih primerih: eden na obali v občini Izola in trije v občini Ljubljana. V torek, 29. 12. 2020, je bil pri labodu grbcu, najdenem v občini Koper, ugotovljen HPAI podtipa H5N5, ki je prav tako eden od podtipov, ki se pojavljajo v Evropi.

Wed, 13. Jan 2021 at 20:57

357 ogledov

Z majhnimi koraki do uspešne oživitve ribogojnice
Na kmetiji Grčar v Dragomlju, kjer živi že osmi rod, se obiskovalec nemudoma počuti domače. Zgledno urejena okolica, obnovljena in lepo vzdrževana gospodarska poslopja razkrijejo trud in veselje do dela ter dopolnilne dejavnosti štiričlanske družine Grčar. Zakonca Ivan in Janja ter njuna otroka Nina in Klemen so pred nekaj leti po večletnem premoru ponovno oživili ribogojnico pri starem mlinu, znano kot ribogojnico Mavenče. Okoliški prebivalci so novico, da je prepoznavna ribogojnica iz leta 1933, ki je bila v obdobju do leta 1967 največja v bivši Jugoslaviji in menda celo največja na Balkanu, ponovno odprla svoja vrata, pozdravili z navdušenjem. Grčarjevi, po domače Mavenški, pa proti cilju stopajo počasi in z zanesljivimi koraki, nam pove gospodar Ivan in se razgovori o preteklih časih, ki so močno zaznamovali delovanje ribogojnice. »Leta 1936 so moji stari starši sklenili pogodbo s Svetozarjem Hribarjem, sinom znamenitega  ljubljanskega župana Ivana Hribarja, ki je določala zakup zemljišča za 60 let. Svetozar je vodenje ribogojnice še pred II. svetovno vojno prepustil sorodniku Slavku Plemlju, ki pa je bil med vojno ubit, zato so ribogojnico razlastili, zemljišča pa so začuda ostala v lasti Mavenških. Kasneje je bilo z odločbo Ivana Matija Mačka na tej lokaciji ustanovljeno ribarsko gospodarstvo Slovenije, takratni direktor Anton Kovač pa je z mojim starim očetom Alojzom obnovil in podaljšal omenjeno pogodbo na enakih temeljih. Tako se je 60-letno obdobje nadaljevalo za simbolično najemnino,« pojasnjuje Ivan Grčar. Podjetje se je vmes večkrat preimenovalo, nazadnje je bilo poznano kot Emona Ribarstvo. Avtocesta »povozila« izvire vode Ribogojnica je delovala po principu starega načina vzreje rib, širili so ribnike in jih posodabljali, vendar nikoli do stopnje, na kateri obratujejo današnje ribogojnice. »V ribogojnici so vzrejali kakovostne kalifornijske postrvi – šarenke. V zadnjem obdobju delovanja pa je podjetje zašlo v težave oz. so jih prehitele tržne razmere, vodilno vlogo pa so prevzeli drugi ribogojci. Lahko bi rekel, da jih je »povozil čas« in šlo je le še navzdol. Pomanjkanje vode pa je dokončno povzročilo zaprtje dejavnosti,« pove Ivan in nadaljuje, da je ob pomanjkanju vode v strugi potoka Gobovšek obstal tudi njihov mlin, ribogojnica pa je morala zapreti svoja vrata zaradi stečaja podjetja. Dolgotrajnejša sušna obdobja in gradnja nove avtoceste v bližini njihove kmetije, ki je »povozila« izvire vode, so tako dokončno pokopali priznano ribogojnico, ki jo je nato sogovornik Ivan skupaj z očetom reševal pred ukrepi stečajne upraviteljice. Uspešna izločitev zemljišč in vseh objektov iz stečajne mase je bil velik izziv in napor, da je kmetija ostala v celoti in združena. Ribogojnica, ki se namreč nahaja v osrčju domačije pa kar dolgih 15 letni ni služila svojemu namenu, zaradi pomanjkanja pravih možnosti za ponovni zagon, vmes pa se je družina soočila še z Janjino hudo poškodbo in boleznijo, pa še kmetija je bila usmerjena v drugo dejavnost. »Ivanov oče France je bil mlinar, mama Barbka pa je pridelovala zelenjavo in jo celih 62 let prodajala na osrednji ljubljanski tržnici. Starša sta tako poznala le to, sicer zelo naporno delo, v ribogojnici pa nikoli nista prepoznala priložnosti,« pojasni Ivan. Ikre iz Mavenč nekoč kupovali Američani Ivan je skupaj z Janjo verjel v oživitev in tržno priožnost ribogojnice. Ob spodbudi posameznih krajanov sta tako pred leti naredila prve korake in jo ponovno odprla. »Pot je težka in trnova, saj smo povsem odvisni od vremena,« pravi Ivan. Enkrat je namreč deževja preveč, drugič pa premalo. Njihove bazene namreč napaja potok Gobovšek, ki izvira v Šentpavlu, kakšnih 100 metrov pod vaško cerkvijo. »Voda je čista studenčnica, ki poleti dosega do 16°C, pozimi pa med 8 do 9°C, kar je še posebej primerno za vzrejo iker,« razloži gospodar in doda, da so ikre iz Mavenč včasih izvažali celo v ZDA, danes pa se dogaja ravno obratno in Slovenija uvaža ameriške ikre. »Z ženo oživljava dejavnost ter postopoma obnavljava objekte, saj je bila ribogojnica vrnjena v slabem stanju. Sam hodim v službo, Janja zaradi bolezni pomaga, kot ji zdravje narekuje, skupaj z otrokoma pa tako krmarimo med našimi obveznostmi in kmetovanjem. Sicer pa mi je oče vedno govoril, naj ne stremim za velikimi cilji, ampak naj bom zadovoljen z malim. In to načelo spremlja tudi našo družino, saj si z želimo z majhnimi koraki omogočiti preživetje kmetije, ob želji, da nas bo spremljalo zdravje,« je iskren Ivan. »Lepo je spet videti plavati ribe v vodi, pa čeprav le v nekaj bazenih, včasih jih je bilo namreč polnih mnogo več. S postrvmi je precej dela in nemalo je prebedenih noči in dogodkov, ko narasla voda ribe odnese ali pa se zaradi pomanjkanja padavin potok posuši.« V zelo kratkem obdobju so se srečali že z obema dogodkoma, ampak to ni omajalo njihove vztrajnosti in predanosti ciljem. Ostati želijo majhna ribogojnica, »ker so do sedaj še vsi veliki sistemi propadli,« pove Ivan in nadaljuje, da je najpomembnejša kakovostno vzrejena postrv. »Ker trenutno še nimamo vseh faz vzreje, kupimo mladice iz drugih ribogojnic, ki so za to specializirane. Mladice nato počasi in neintenzivno dopitamo do porcijske velikosti, odvisno od temperature vode, prehrane, količine kisika v vodi in drugih dejavnikov.« Na Grčarjevi kmetiji lahko kupite kakovostne postrvi, srečate dva zvedava osla, kokoši in piščance, za katere vestno skrbi Klemen, ki pa je hkrati zaslužen še za brezhibno delovanje kmetijske mehanizacije. Vedno so bili pri hiši tudi konji, ki so Ninina velika skrb in ljubezen in čeprav zaradi spleta okoliščin pašnik trenutno sameva, bo na njem v bližnji prihodnosti nedvomno spet v slišati njhovo rezgetanje. Kljub temu, da je ribogojnica majhna, bo po vsej verjetnosti za njen nadaljnji obstoj potrebna modernizacija, da bodo vsaj malo manj odvisni od vremena. Nekaterim manjšim ribogojnicam v Sloveniji je to že uspelo, z nadaljnimi vlaganji, vztrajno in z majhnimi koraki, pa tem ciljem naproti stopajo tudi Grčarjevi.

Tue, 12. Jan 2021 at 08:28

178 ogledov

Največja evropska zelenjadarska kmetija v nadstropjih
Ena od hitro rastočih tehnologij je vertikalno kmetovanje ali kmetovanje v nadstropjih, ki uporablja LED luči in močno nadzorovano notranje okolje za pridelavo pridelkov s precej manjšo porabo vode, prostora ali gnojil kot pri klasičnem kmetovanju. Po vsem svetu že obstajajo vertikalne kmetije, od Singapurja do Združenega kraljestva in ZDA, novi objekt (Nordic Harvest) pa je nedavno zrasel še na Danskem, na območju Taastrup zunaj Kopenhagna. S 7000 kvadratnimi metri je to največja vertikalna kmetija v Evropi. Pridelki rastejo v nadstropjih, za rast pa uporabljajo svetlobo več kot 20.000 LED luči, ki jih razsvetljuje električna energija, ki jo proizvaja veter. Skoraj polovica vse moči izvira iz vetra, saj so ustvarjalci kmetije menili, da je nujna uporaba tega trajnostnega vira energije. V novem objektu bodo pridelali približno 1000 ton hrane in to vse v eni stavbi, za katero bi sicer potrebovali približno 20 nogometnih igrišč s tradicionalnimi zemljišči. Poleg manjšega fizičnega dela, bo vertikalna kmetija zmanjšala tudi ogljični odtis. Pridelki bodo pridelani tik pred Kopenhagenom, v lokalnih trgovinah z živili pa jih z januarjem 2021, Danci že lahko kupijo. Poleg velikega števila luči luči so Danci avtomatizacijo dvignili na višjo raven; majhni roboti na kolesih so zadolženi za dostavo semen v različne vrste polic z rastočimi pridelki. Senzorji v kombinaciji s pametno programsko opremo nadzirajo in obdelujejo več kot 5000 različnih podatkovnih točk; ključna je na primer jakost svetlobe LED, ki se nanaša na fazo rasti, v kateri je rastlina. Ob vsem tem naj bi zelenjavo pridelali le z enim litrom vode na kilogram pridelka, kar je kar 250-krat manj kot v klasičnem kmetijstvu. Rastlin ne zalivajo, saj njihove korenine segajo v plitva korita vode, bogata s hranili. V Nordic Harvestu upajo, da je novi obrat prvi korak k pomembnim okoljskim spremembam na Danskem. Verjamejo, da moramo ljudje prevzeti odgovornost za vpliv vsakdanjega življenja na planet. "Navajeni smo namreč, da lahko celo leto uživamo enako hrano po konkurenčnih cenah in vedno sveže dostavljeno," pravijo v podjetju. S pridelavo v stolpnicah nameravajo ohraniti zemljišča in zagotoviti preglednostipri pridelavi hrane, s tem pa bodo pomagali obnovi danskih gozdov ter izobraževanju potrošnikov. Kot poudarjajo v podjetju Nordic Harvest, so potrošniki na Zahodu postali precej razvajeni. »"Vajeni smo, da lahko kadar koli v letu kupimo in pojemo vse, kar si zaželimo, od sadja in zelenjave. Borovnice februarja? Seveda! Pomaranče julija? Zakaj pa ne! Pridelki, ki niso sezonski, nas v naši lokalni trgovini z živili stanejo malo več in jih verjetno odpeljejo ali odpremijo na tisoče kilometrov daleč, a včasih si želite sredi zime preprosto pripraviti češnjevo pito iz nič," pravijo predstavniki podjetja. Dostava teh svežih živil od točke A do točke B ni enostavna. Od ohranjanja hladnega sadja ali zelenjave na potovanju, brez škodljivcev, do zagotavljanja, da na cilj pridejo neoporečni, do uporabe kemikalij, za podaljšanje svežine, kar močno obremenjuje okolje in sama živila. V podjetju so zato prepričani, da bodo vertikalne kmetije to spremenile. Morda ne bodo pridelali vsega kar raste pod soncem - za zdaj so namreč omejeni le na solato, špinačo in ohrovt, lahko pa celo leto pridelujejo enako količino pridelkov, s tem pa nameravajo ponovno opredeliti pomen "jesti lokalno." Nadaljujejo, da bi razvoj večjega števila takšnih kmetij lahko pripomogel k temu, da bi  Danska postala "samozadostna pri solatah in zeliščih", namesto da bi jih uvažala iz drugih držav. Trenutno le 30 odstotkov danske potrošnje teh izdelkov raste doma. Zelenjava bo pridelana zelo hitro, podjetje zato načrtuje nabiranje pridelka 15-krat na leto. Pri tovrstni metodi gojenja podnebje ne bo vplivalo na pridelavo, zato lahko rastline rastejo po njihovem urniku, je prepričano vodstvo podjetja. Mi pa se sprašujemo kje je pravzaprav meja sodobne tehnologije? Se prihodnost pridelave zelenjave res skriva pod LED lučmi in gojenju v »stolpnicah« ter ali si kupci res želimo uživati takšno hrano?   

Mon, 11. Jan 2021 at 17:12

246 ogledov

Kupec bo za mleko z dobro zgodbo plačal tudi do 50-krat več
Mels Boer je mlekarski analitik pri nizozemski skupini Hoogwegt, ki je največja ponudnica sestavin mleka v zasebni lasti na svetu in dejavna na vseh večjih trgih, ki proizvajajo in uporabljajo mlečne izdelke. Na leto prepeljejo okoli 140.000 kontejnerjev ter beležijo okoli tri miljarde evrov prometa. Boerjeva naloga je, da kot analitik natančno spremlja dogajanje na svetovnem trgu z mlekom ter točno ve, kje v svetu mleka primanjkuje in kje ga je preveč ter ga prerazporeja in z njim trguje. Hoogwegt Group je največja ponudnica sestavin mleka v zasebni lasti na svetu in dejavna na vseh večjih trgih, ki proizvajajo in uporabljajo mlečne izdelke. Uvodoma pojasni, da imata surova nafta in mleko veliko skupnega. Tako kot pri mleku so tudi cene nafte povezane z neprodanimi zalogami, omejujejo ju številne okoljske omejitve, različni pa so tudi stroški pridobivanja nafte in prireje mleka v posameznih državah. "V Združenem kraljestvu nafto proizvajajo za 15 dolarjev na sodček, v Kuvajtu pa jo naprimer proizvedejo že za 8 dolarjev na sodček. Pri stroških prireje mleka je slika podobna, cena mleka pa je povezana z njegovo količino in zalogami." Večje zaloge, nižja cena Na strani ponudbe obstajajo alternative za nafto kot so jedrska energija, premog, sočna in vetrna energija, obstajajo pa tudi alernative na strani prireje mleka. Boer pove, da iz nafte naredijo praktično vse: plin, različne kemikalije, gorivo za avtomobile in letala, parafin za razsvetljavo in gretje, dizelsko gorivo, mazalna olja, voske, lake, goriva za ladje in tovarne. "Poleg raznovrstne ponudbe pa je ključno povpraševanje kupcev, ki je glavno gonilo dogajanja na trgih. Če pogledamo trenutno stanje, je povraševanje po gorivu v Londonu in Šanghaju trenutno podobno, s povprečno porabo, če pa pogledamo Čikago pa vidimo, da tam Američani zaradi zaprtja (lockdowna) trenutno sploh nič ne vozijo, kar že vpliva na povpraševanje po nafti. Koronakriza pa ne vpliva le na povpraševanje po nafti, če pogledamo statistiko iskanja besede letenje v iskalniku Google, lahko vidimo, da je to strmo naraščalo od leta 2014, po pojavu koronavirusa pa je nemudoma strmo padlo, kar pomeni manjšo povpraševanje po gorivu za letala. Vsa neprodana količina nafte gre nato v zaloge, v Ameriki pa zaloge naraščajo (tudi na račun frackinga), cena surove nafte pa pada in obratno. In tako je zaloga s ceno ves čas negativno kolerirana,"pojasnjuje Mels Boer. Delež maščobe v ameriškem mleku narašča Boer je prepričan, da enako velja tudi na strani prireje mleka in nadaljuje, da je prirejo mleka v svetu precej enostavno napovedati. "Velikokrat, ko je zelo vroče in suho v Evropi, je prireja mleka v Ameriki na primer zelo dobra, saj je tam običajno ravno obratno, reativno vlažno in hladno. Če je huda suša v Avstraliji, je prireja dobra na Novi Zelandiji in v Argentini, kar pomeni, da se stanje po svetu uravnoteži takorekoč samo. Prirejo mleka tako lahko napovemo v 96 odstokih, če upoštevamo trenutne dneve in mesečne trende in vremenske vplive, skoraj povsem točno pa jo lahko napovemo, če poleg tega upoštevamo še trenutno ceno koruze, ceno surove nafte in ceno mleka v Ameriki (razreda 3 oz. mleka, ki ga uporabljajo za predelavo v kremni sir in druge mazave sire ter v trdi sir)." V nadaljevanju spletnega seminarja analitik nadaljuje, da je bilo leta 1980 in 1985 kar 91 % ameriških krav osemenjenih s semenom bikov pasme holštajn in le 4 % krav s semenom bikov pasme jersey. Skozi leta se je delež osemenitev s holštajnom zniževal, delež osemenitev z jersey pasmo pa je naraščal (danes 82 % oz. 15 %). "Zanimiva pa je tudi velika razlika v količini mlečne maščobe pri jersey kravi (4, 98 %) v primerjavi s holštajn kravo (3,57 %). Mleko krav jersey pasme ima za skoraj 40 % več maščobe in za 21 % več beljakovin kot mleko krave pasme holštajn. Zaradi večje porabe semena bikov pasme ersey zato vsebnost deleža maščobe v ameriškem mleku očitno narašča.« Mleko krav jersey pasme ima za skoraj 40 % več maščobe in za 21 % več beljakovin kot mleko krave pasme holštajn Boer predstavi več različnih diet, objavljenih v revijah za ženske v zadnjih nekaj desetletjih, pri čemer ugotavlja, da se te spreminjajo na približno tri leta. Kar je razumljivo, saj revije za ženske želijo nadaljevati z izhajanjem in prodajo, poleg tega pa je 80 % nakupovalk žensk - odločevalk pri nakupih. »Če pogledamo zadnje obdobje je zanimivo, da je bila še leta 1995 maščoba »zlobna«, zato nihče ni želel jesti hrane z veliko maščob, 2003 leta pa je bila že zanimiva dieta z veliko maščobe in nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov (dieta dr. Atkinsa) in potem ponovno enaka dieta 2018, a z drugim imenom  - Keto dieta. Vendar pa že leta 2019 lahko ponovno beležimo spremembe z uvajanjem raznih mediteranskih diet, ki svetujejo sadje, zelenjavo, ribe in maščobe prijazne srcu in ožilju.« Na Kitajskem trenutno poteka velika propaganda in spodbujanje k uživanju mlečnih izdelkov za izboljšanje imunskega sistema. Upoštevati je treba tudi špekulante na trgu Ponudba in povpraševanje vodita k zalogam, ki so neprodana ponudba. Boer zaloge zračuna tako, da ponudbi doda še uvoz in od tega odšteje porabo skupaj z izvozom. Ugotavlja, da uporaba in predelava mlečne maščobe v sir v ZDA narašča, njena uporaba v maslu upada, še bolj pa upada uporaba mlečne maščobe v konzumnem mleku in v zmrznjenih mlečnih izdelkih. V njih jo največkrat že nadomešča rastlinska maščoba – palmovo olje, kar vpliva na naraščanje skupne količine mlečnih maščob. "Če pogledamo zaloge masla po svetu lahko vidimo da so presežki in padci čedalje izrazitejši. To pomeni, da maslo največkrat kopičimo, saj ga nismo sposobni vsega prodati in zato cena mlečnih maščob tolikokrat pade (glede na ceno novozelandske mlečne maščobe). Če pogledamo stanje v zadnjih letih se njene zaloge povečujejo, cene pa padajo. Pri tem moramo upoštevati tudi špekulante na trgu, ki kupujejo zaloge v upanju, da bodo cene narasle ali pa zaloge prodajajo v pričakovanju, da bodo cene padle. Vsa ta stanja in dogajanja pa analitiki lahko prenesemo na grafe, ki trgovcem pomagajo oceniti tveganja situacije. Če je povpraševanje večje od ponudbe, potem povprečne cene rastejo, če polnimo zaloge, ker ne moremo prodati po ceni, ki jo zahtevamo, potem cene padajo. V svetu smo trenutno v fazi polnjenja zalog z mlečno maščobo." Analitiki pa lahko napovejo tudi zanimanje kupcev za nakup mleka in mlečnih izdelkov. Kot pravi, se je od leta 2007 povečalo število ljudi, ki so v Googlu iskali prehrano z veliko maščobami, kar je sovpadalo s takratno višjo ceno masla. Sredi leta 2018 je povpraševanje upadlo, s tem pa se je znižala tudi cena masla. Palmovo olja 5-krat cenejše od mlečne maščobe Spregovoril je tudi o nadomestkih mlečne maščobe natančneje o palmovem olju, ki velikokrat nadomešča mlečno maščobo v sladoledu oz. zmrznjenih mlečnih izdelkih ter mleku v prahu. "Od aprila 2020 zato lahko opazimo strmo naraščanje cene palmovega olja. To naraščanje pa je precej hitreše od naraščanja novozelandske cene za mlečno maščobo. Kljub temu menim, da naraščanje cene olja ne bo vodilo k večjemu povpraševanju po mlečni maščobi. Tona palmovega olja trenutno stane 800 dolarjev, kar je še vedno 5-krat cenejše od mlečne maščobe. S tega vidika zaenkrat mlečna maščoba cenovno ni tekmec palmovem olju." "Zaradi višjih cen mlečne maščobe so se porabniki preusmerili celo na analoge ali ponaredke sira narejene brez mleka, ki so cenejši, saj vsebujejo rastlinske maščobe, ženske revije se ne osredotočajo več na diete z visoko vsebnostjo mlečnih maščob, zmanjšuje pa se tudi njihovo iskanje viskalniku Google ooglovem iskalniku." Kratkoročno Boer v novih zaprtjih držav prepoznava priložnost za prodajo mlečnih maščob. "V nekaterih delih Evrope ljudje več kuhajo in pečejo in kar je sicer žalostno,"prizna Boer, v teh bednih časih ljudje raje jedo hrano z večjo vsebnostjo maščob.« Pri trgovanju z laktozo največji nihajni faktor predstavlja živilska industrija. "Ko je sredi leta 2018 na Kitajskem izbruhnila afriška prašičja kuga, se je število prašičev in s tem pujskov drastično zmanjšalo, zato se je zmanjšal tudi uvoz suhe sirotke. Danes se je zaradi večanja števila prašičev na Kitajskem povpraševanje po suhi sirotki že dvignilo za 64 %. Analitik nadalje pojanjuje, da iskanje teletine v Googlu pada, zanimivo je, da od koronakrize dalje ljudje več iščejo prašičje meso, še bolj pa preseneča, da se število iskanj za veganstvo zmanjšuje. "Ljudje v teh časih ne želijo eksperimentirati s hrano in ne želijo postati vegani, zdi pa se jim dobro pojesti kakšen kos sira ali kepico sladoleda." Za zgodbo je kupec pripravljen plačati več Zaloge posnetega mleka v prahu so trenutno najnižje v zadnjih osmih letih in še padajo. "Kot kaže špekulantje želijo trg s posnetim mlekom v prahu potisniti navzdol, vendar pa sem prepričan, da je le še vprašanje časa, kdaj bodo cene spet konkretno poskočile navzgor. Če ponovno pogledamo Googlov iskalnik, narašča iskanje posnetega mleka v prahu, strmo pa narašča tudi iskanje besedne zveze pomanjkanje beljakovin. Izpostavi še relativno majhne zaloge sirotke, kar pomeni, da na trgu dosega visokeo ceno. Trenutno je povpraševanje višje od ponudbe zato je prepričan, da bo cena sirotke še rasla, opaža pa tudi, da obstaja trend večjega povpraševanja po kolostromu. "Kmetom svetujem boljše razumevanje kupčevih želja. Kupec bo plačal tudi 50-krat več za vaš produkt, če bo to tisto kar on želi/potrebuje." Kaj torej kmetje v teh časih lahko naredijo za uspešno prirejo in trženje mleka in mlečnih izdelkov? Mils Boer pravi, da je dogajanje na trgu zelo vzbodbudno, saj se povečuje trend iskanja besednih zvez lokalna hrana, prodaja na kmetijah in zdrava hrana. "Sosed na Nizozemskem je kmet, njegova kmetija pa leži sredi dokaj strnjenega naselja. Redi 40 krav molznic, ki jih ima 190 dni v letu na paši, ima pa tudi majhno trgovinico, v kateri proda 90 % vsega prirejenega mleka. Prodaja torej mleko, jogurt in pinjenec po evro za liter, kar je trikrat več kot bi dobil, če bi mleko prodajal v Friesland Campino. Po pandemiji koronavirusa se je prodaja v njegovi majhni trgovini tako povečala, da je njegova žena pustila službo in mu priskočila na pomoč, začel pa je kupovati še mleko drugih lokalnih kmetov, da je zadostil povpraševanju. Izpostavil sem ga, ker ljudje iščejo lokalno in prepričan sem, da tudi majhna kmetija lahko dobro zasluži." Izpostavi še primer kmetije Elke melk ali mleka, ki ga prodajajo po 1,39 evra za liter in ni mešano, ampak je v steklinici le namolzeno mleko ene krave. To pomeni, da kupec s pomočjo etikete na embalaži lahko preveri katera krava je priredila mleko v embalaži in si prebere njeno zgodbo. In ljudem je to všeč, in za to zgodbo so pripravljeni plačati več. Zato je nujno, da kmetje prepoznajo želje kupcev in izpolnijo njihove potrebe. To je prihodnost mlekarstva," zanimiv spletni seminar skleni Boer.

Wed, 6. Jan 2021 at 15:55

319 ogledov

32,20 centov za kilogram mleka
Na njem so sodelovali strokovnjaki iz verige preskrbe z mlekom, in sicer predstavniki evropskega združenja kmetov in zadrug (COPA-COGECA), mladih kmetov (CEJA), evropskega odbora za mleko (EMB), mednarodne evropske lokalne organizacije kmetov in podeželskih organizacij (ECVC  -Via Campesina), evropskega združenja za mleko (EDA), združenja za evropsko trgovino z mlekom (Eucolait) in združenja maloprodaje, veleprodaje in mednarodne trgovine (Eurocommerce). Predstavili so nekaj novih informacij glede dogajanja na trgu z mlekom in sklenili, da trg ostaja še vedno dokaj odporen na težave, ki spremljajo pandemijo koronavirusa.Na podlagi začasnih podatkov se je zbiranje kravjega mleka v EU-27, oktobra 2020, povečalo za 1,4 % (+163.000 ton) v primerjavi z enakim mesecem leta 2019, kar je povzročilo kumulativno povečanje leta 2020 za +1,8 % ali za + 2,17 milijona ton. Deset držav članic EU je poročalo o večji prireji mleka nad 3 %. Več mleka v prvih devetih mesecih pa pomeni več mlečnih izdelkov: konzumnega mleka za + 3,5 %, posnetega mleka v prahu za + 3%, polnomastnega mleka v prahu in masla  za + 2,4 % in sira za + 2 %. Povprečna cena mleka na evropskih kmetijah je oktobra znašala 35 centov na kg, kar je najvišja cena od letošnjega februarja. Ta cena je za 0,6 % nižja kot oktobra 2019, vendar 3,2 % nad povprečjem zadnjih petih let, stabilna pa je bila tudi cena za november, ki je znašala 34,96 centov za kg. Večji izvoz in maloprodaja držita ravnotežje Cene mleka (posneto in polnomastno v prahu ter maslo) so od poletja precej stabilne, čeprav nižje kot oktobra lani. Cene sira v EU nihajo nekoliko nad (emental in cheddar) ali pod (edam) lanskoletnimi ravnmi. Zasebne zaloge posnetega mleka v prahu se sezonsko zmanjšujejo že od sredine leta 2020 in so zdaj na nizki ravni pri približno 150.000 tonah. Konec septembra 2020 so bile zaloge masla v tem letnem času na običajni ravni (200.000 ton), večji izvoz v tretje države in prodaja na drobno pa sta trg z maslom držala v ravnotežju. Tudi zaloge sira so v primerjavi z enakim obdobjem v prejšnjih letih na običajni ravni (400.000 ton). Oktobra so iz zasebnega skladišča odpravili 3.020 ton sirov, 24.617 ton masla in 4.566 ton posnetega mleka v prahu. Preostale zaloge med EU in Združenim kraljestvom konec oktobra znašajo še 12.567 ton posnetega mleka v prahu, 28.964 ton masla in 24.832 ton sira. Povpraševanje po sirotki narašča Globalna ponudba mleka je velika in presega pričakovanja. V prvih devetih mesecih leta 2020 se je v glavnih državah / regijah izvoznicah (EU-27, ZDA, Nova Zelandija, Avstralija, Argentina, Urugvaj) prireja povečala za 2 odstotka, negativni podatki so le za Združeno kraljestvo, kjer se je prireja zaradi suše zmanjšala za -0,6 %. V ZDA beležijo povečano zbiranje mleka (+ 1,9 %) zaradi večanja čred in večje prireje po kravi. Večja je tudi prireja v Argentini (+ 7,8 %) in to kljub slabši donosnosti dejavnosti zaradi naraščajočih stroškov prireje. Globalna trgovina z mlekom je v tretjem četrtletju na splošno ostala močnejša od pričakovanega. Izvoz evropskega sira in masla v Ukrajino se je od januarja do septembra 2020 povečal za kar 130 %. Kitajska povečuje svojo težo v svetovni trgovini z mlekom in predstavlja več kot trikrat večji tržni delež kot druga država uvoznica Mehika. Veliko povpraševanje po sirotki na Kitajskem pa kaže, da intenzivno obnavljajo svoje črede prašičev. Maloprodaja mlečnih izdelkov v EU se je v letih med 2009 in 2019 povečala za 8 %, predvsem na račun prodaje trdih in mehkih sirov ter masla. Poraba mlečnih izdelkov med Evropejci se razlikuje glede na njihovo kupno moč, željo po poreklu in načinu prireje (npr. ekološko) in kulturno razliko. Največja je poraba sira in konzumnega mleka v skoraj vseh državah članicah leta 2019, največ mlečnih izdelkov pa se proda v trgovinah z živili. Prodaja prek spletne trgovine se je med letoma 2009 in 2019 povečala za 219 %, v letošnjem letu pa je ta odstotek še večji. Kot ugotavljajo strokovnjaki, evropska gospodinjstva v tem času ostajajo razmeroma pesimistična in prednost raje kot potrošnji dajejo prihrankom. Raven zaupanja potrošnikov ostaja nizka, zaradi zapiranja dejavnosti pa se je povečala domača poraba vseh kategorij mlečnih izdelkov, zlasti masla, smetane, sirov, pa tudi UHT mleka. V nekaterih državah članicah je celo opazen premik k povpraševanju po cenejših sirih, brez zaščitene označbe porekla (ZOP) ali zaščitene geografske označbe (ZGO). Prodaja ekoloških mlečnih izdelkov še naprej raste, vendar počasneje. Trg mleka se kaže kot precej odporen na vse dogajanje okoli koronavirusa, vendar ga še vedno spremlja veliko negotovosti. Kljub temu slabi makroekonomski kazalniki in trgovinski spori še naprej vplivajo tudi na izvoz mleka. Prodaja in izvoz na drobno sta dobra, vendar drugi krog popolnega ali delnega zapiranja držav pritiska na dejavnost HoReCa. Kot pravijo strokovnjaki bi utegnil tudi brexit brez dogovora, motiti trgovino med EU in Združenim kraljestvom in vplivati na ravnovesje na trgu mleka in mlečnih izdelkov v EU in drugod po svetu.  V oktobru 2020 so slovenske mlekarne odkupile za 2,4 % več mleka kot v oktobru 2019. S kmetijskih gospodarstev so odkupile približno 47.200 ton mleka in v tem mesecu proizvedle več masla in konzumnega mleka, vseh drugih mlečnih izdelkov pa manj kot v prejšnjem mesecu. Od naših sosednjih držav je odkup mleka najbolj povečala Italija (+ 4,3 %), sledili sta Madžarska (+ 3,3 %) in Avstrija (+ 0,5 %), medtem ko je bila Hrvaška ena redkih držav članic EU, v katerih se je odkup mleka v prvih devetih mesecih leta 2020 zmanjšal za 1 %. Povprečna odkupna cena za kilogram mleka, je pri nas v septembru 2020 znašala 30,37 centov, v oktobru 31,68 centov in novembru 32,20 centov.

Prijatelji

Manca MirnikKMEČKI GLASAlen  Osenjak

NAJBOLJ OBISKANO

Z mlekom in mlečnimi izdelki do vašega domačega praga