Republika Slovenija

USTAVNO SODIŠČE

Beethovnova ulica 10

1001 Ljubljana

 »Pravičnost je treba spoštovati

bolj kot pravo, ker je bolj častno početi to,

kar je pravično, kot to, kar je zakonito«

Thomas Walsey

 

Datum: 3. 6. 2014

 

ZADEVA: Zahteva za ustavno presojo

 

Spoštovani!

 

Spodaj podpisani vlagam zahtevek za ustavno presojo ODLOKA
o razpustitvi Državnega zbora Republike Slovenije in o razpisu predčasnih volitev v Državni zbor Republike Slovenije
, ki je bil objavljen v Uradnem listu številka 39/2014, dne 1. 6. 2014 in ga je izdal predsednik države Borut Pahor.

V nadaljevanju bom navedel razloge, zakaj se nam ne bi smelo muditi s predčasnimi volitvami in bi bilo bolje postaviti ekspertno vlado.

  1. Zaradi poletnih počitnic, ko je čas dopustov in počitka, bi na volišča prišlo dosti manj ljudi kot sicer.  Julij je čas največje turistične sezone, čas kolektivnih dopustov,…Tako tisti volilni upravičenci, ki bi bili takrat zdoma, ne bi mogli uveljaviti svoje volilne pravice, glasovanje bi jim bilo onemogočeno, kar ni samo neodgovorno, ampak tudi neustavno.
  1. Če bodo letošnje predčasne državnozborske volitve padle v poletni čas, potem se bodo tudi redne volitve čez 4 leta odvijale v tem času, saj Zakon o volitvah v državni zbor predpisuje, da se redne volitve opravijo najprej dva meseca in najkasneje 15 dni pred potekom štirih let od prve seje prejšnjega državnega zbora.
  1. Za legitimnost volitev je treba zagotoviti čim več možnosti, da se volivci seznanijo z vsemi kandidati in možnimi strankami, parlamentarnimi in še posebej z novimi, neparlamentarnimi, strankami. S tako kratkim rokom za izvedbo volitev so parlamentarne stranke v  veliki prednosti, saj jih volivci že poznajo, medtem ko se nove stranke ne bodo imele možnosti, da se predstavijo, saj se ne bodo mogle tako hitro organizirati.
  1. Že hiter pregled poročil o volitvah v državah članicah Evropske unije, nam pokaže, da Evropa pri tem spoštuje letne čase! Volitve so namreč največkrat izvedene spomladi in jeseni, medtem ko so zimske bolj ali manj redkost, poletne pa zgolj izjema.
  1. Nihče ni vprašal državljanov, kaj oni menijo o predvidenem datumu za odhod na volišča. Časopis Delo je med 530 volivci izvedel kratko raziskavo, ki je pokazala, da javnosti poletne parlamentarne volitve niso sprejemljive! Tako je odgovorila kar 60% vseh vprašanih. Skoraj polovica bi si volitev želelo imeti v septembru, 77% vprašanih jih dopusta ne bo prilagajalo volitvam in več kot polovica ne bi bila pripravljena glasovati po pošti.
  1. Objavljen Odlok ni v skladu z Ustavo Republike Slovenije in s Poslovnikom državnega zbora in sicer je kršitev tudi to, da rok volitev ni bil pravilno določen. Ni bil upoštevan 30 dnevni rok za iskanje in predložitev mandatarja, ki izhaja iz 111. člena Ustave in je opredeljen v 225 členu Poslovnika Državnega zbora. Implicitno pa je 30 dnevni rok opredeljen tudi v 117. členu Ustave, ki govori o razpustitvi Državnega zbora.

Poslovnik predsedniku države določa, da najkasneje v roku 30 dni predlaga kandidata za mandatarja, vendar je pojem “najkasneje” v tem primeru uporabljen napačno, saj pravilna razlaga pove, da lahko mandatarja predlaga pred iztekom 30 dnevnega roka. In ne da predsednik fazo iskanja mandatarja predčasno prekine, kar se je v tem primeru zgodilo, namesto da bi sam proaktivno iskal mandatarja do konca 30 dnevnega roka.

Interpretacija, da se ta rok zaradi besede “najkasneje” lahko poljubno skrajša, je v kontekstu navedenih členov nesmiselna, kajti negativni prvi krog posveta s poslanskimi skupinami še ni jamstvo, da kasneje ne bi morda poslanske skupine vendarle spremenile svoje stališče.

Predsednica Vlade je odstopila 5. maja, kar pomeni, da bi bil možen rok za končanje prve faze iskanja mandatarja 5. junija. Šele takrat, če v obdobju 30 dni predlog konkretnega mandatarja s strani predsednika ne bi bil izglasovan, bi se pričela druga faza, to je 14 dnevni rok novega iskanja mandatarja.

V kolikor pa bi predsednik menil in imel zagotovila, da so se poslanci dokončno odrekli predlagateljstvu in možnosti, da se v drugačnih okoliščinah še premislijo, pa bi moral predsednik razpustiti parlament že pol meseca prej. Torej bi prišli do povsem drugega datuma kot je naveden v Odloku.

Vendar je predsednik ravnal povsem drugače, ubral je povsem tretjo in, po mojem mnenju, napačno pot.

Predsednik je prvo fazo proaktivnega iskanja za več kot polovico roka skrajšal, kasneje pa je  poslancem prehitro dal možnost iskanja mandatarja (najprej 14 dni in nato še 48 ur) po 3. odstavku 111.  člena Ustave, čeprav je po 3. členu 111. člena Ustave (in analogno Poslovnika državnega zbora) jasno, da ta    pravica nastopi šele, če predsednikov kandidat v prvi fazi ne dobi potrebne večine.

Odlok o razpustu parlamenta in datumu volitev ne upošteva procedure, ki je z Ustavo in Poslovnikom predpisana, saj uvaja voluntarizem in diskrecijsko pravico v materiji, ki je za demokracijo bistvena. Takšno prakso je treba ustaviti in razveljaviti v prid upoštevanja Ustave in Poslovnika, tako v tem kot tudi v bodočih primerih. Dobronamernost tukaj ni noben argument, argument je lahko le striktno upoštevanje Ustave, v nasprotnem primeru se bomo znašli v polju čistega ustavnopravnega voluntarizma. To pa je začetek konca že tako ali tako močno načetega pravnega sistema.

  1. Ker imamo, zaradi proračunskega primanjkljaja, vodo v grlu in bi morali za zmanjšanje le-tega ustvariti poslovno okolje za delovanje gospodarstva in ustvarjanje prebivalstva. To pa lahko stori le ekspertna vlada neodvisnih strokovnjakov z jasnim ciljem umestiti Slovenijo na zemljevid gospodarsko uspešnih držav.
  1. Proračunski primanjkljaj je potrebno zmanjšati tudi zato, da se bo zlato fiskalno pravila vpisalo v Ustavo. Treba je začeti resne strukturne reforme, saj je Slovenija na lestvici konkurenčnosti zdrsnila iz 26. na 55. mesto med 60 državami! V primerjavi z lanskim letos smo za 3 mesta nazadovali! To je tudi v nasprotju s trditvami UMAR-ja, ki pravi, da se je stroškovna konkurenčnost Slovenije izboljšala in da se končno kažejo pozitivni premiki konkurenčnosti Slovenije.
  1. Slovenija nima več časa za »politični dribling«,  saj praktično vsi ekonomski kazalniki kažejo, da smo ena redkih držav, ki še drsi navzdol po lestvici konkurenčnosti držav in ekonomske svobode. Z enakim načinom dela in pristopa k reševanju težav ne bomo prišli iz začaranega kroga vzrokov in posledic.

 

S spoštovanjem,

  

Mag. Ivan Vogrin

 

Priloga:

-Dodatna utemeljitev: Bomo dovolili »avtohtono slovensko norost«?