Parodontoza − tiha ubijalka zob pri starostnikih

OddajCapo Info, dne 2019-11-14 ob 11:02:57

Če zob izpade v mlajši dobi, lahko krivca za to v večini primerov iščemo v zobni gnilobi, v zrelejših letih pa je vzrok za izgubo zoba najpogosteje parodontoza, vnetje dlesni, ki navadno nastane zaradi neredne oziroma pomanjkljive zobne higiene, nanjo pa vplivajo tudi sladkorna bolezen, nosečnost, kajenje in žvečenje tobaka ter stres. Gre za zelo resen zdravstveni problem, ki naj bi ogrožal kar 90 odstotkov odraslih v Sloveniji. Tega se zavedajo tudi v podjetju Dentalia, zato želijo širšo javnost ozavestiti, da parodontoza ni le za obolenje, omejeno zgolj na ustno votlino, ampak vpliva na zdravje celotnega organizma, zato ji brez pretiravanja lahko rečemo kar 'tiha ubijalka'

 

Na udaru predvsem starostniki

 

Ker parodontoza navadno poteka brez posebnih bolečin ali drugih znakov, ki bi vzbudili pozornost ljudi, je ta bolezen pri večini še vedno popolnoma prezrta. Večina ljudi ukrepa šele takrat, ko se jim zob/-je že začne/-jo majati ali celo izpade/-jo. Janja Debeljak iz Dentalie je prepričana, da je treba ozaveščanju o tej bolezni namenjati veliko energije, pri tem pa posebno pozornost posvetiti starejši populaciji, saj je prav pri njih parodontoza glavni razlog za izgubo zob.

 

Staranje prebivalstva je namreč tudi v Sloveniji pereč problem, saj je v naši družbi trenutno 20 odstotkov ljudi, starejših od 65 let, do leta 2050 pa naj bi njihov delež zrastel kar na 30 odstotkov, kar bo vsekakor vplivalo tudi na obravnavo parodontoze. »Te starostne skupine nikakor ne smemo zanemariti, ampak v prihodnje vlagati veliko energije v ozaveščanje o parodontozi, saj gre za sistemsko obolenje, ki v zadnji fazi ne vodi le do izgube zob, ampak lahko vpliva tudi na razvoj številnih obolenj, kot so srčno-žilne bolezni in ateroskleroza, povzroči pa lahko tudi težave z dihanjem in privede do možganske kapi,« razsežnosti parodontalne bolezni oriše Janja Debeljak. 

 

Mag. David Debevc, dr. med., dr. dent. med., specialist maksilofacialne kirurgije in otorinolaringologije še doda, da pristopi zdravljenja sicer sledijo znanim smernicam glede obravnave parodontalne bolezni, vendar pa je treba pri starostnikih ob tem upoštevati tudi številne druge dejavnike, kot so biološke spremembe zaradi staranja, jemanje določenih vrst zdravil, kronične bolezni in določena socio-ekonomska vprašanja. 

 

Prepoznajmo simptome in z obiskom zobozdravnika ne odlašajmo predlogo

 

Kot pojasni kirurgDavid Debevc, je v naših ustih prisotnih na stotine različnih bakterij, ki so sicer večinoma neškodljive, vendar pa se ob neustrezni ustni higieni začnejo prekomerno razraščati in povzročati težave. 

 

»Parodontalno bolezen navadno prepoznamo po vnetih ali otečenih dlesnih, ki so na pogled rdeče ali celo vijoličaste barve, pa tudi na otip so lahko bolj občutljive. Dlesni ob ščetkanju in nitkanju tudi (za)krvavijo. Pacientom se v ustih lahko pojavi tudi kovinski okus, pogosto je prisoten slab zadah, pacienti pa tudi potožijo, da se jim zdi njihov ugriz drugačen, saj zobje niso več tako stabilni, kot so bili nekoč. Če se na simptome ne odzovemo pravočasno in parodontoze ne zdravimo, podporne strukture v ustih, vključno s čeljustnimi kostmi, začnejo odmirati. Zobje se zrahljajo in lahko izpadejo ali pa jih je treba izpuliti,« simptome parodontoze opiše mag. David Debevc, dr. med., dr. dent. med.

 

Strokovnjak poudari, da če simptome parodontoze dovolj hitro prepoznamo in jih nato tudi ustrezno tretiramo, je mogoče stanje izboljšati že v nekaj tednih. Ob tem dodaja, kako zelo pomembno je, da skrbimo za redno in temeljito ustno higieno kot splošno zdravje.

 

»Zobe ščetkajmo dvakrat dnevno ali celo po vsakem obroku. Pomembno je, da redno uporabljamo zobno nitko in/ali ščetko za čiščenje medzobnih prostorov. Posebno pozornost namenimo čiščenju neenakomernih zobnih površin, na primer pri zobeh, ki so tesno zraščeni skupaj, pri krivih zobeh, zobnih kronah, protezah, zalivkah... Po ščetkanju uporabimo antibakterijsko oralno raztopino, saj bomo tako preprečili morebitne vnetne reakcije v ustih. Prav tako redno obiskujmo zobozdravnika, ki bo strokovno spremljal stanje parodontoze,« svetuje mag. David Debevc, dr. med., dr. dent. med.

 

Janja Debeljak iz podjetja Dentalia ob tem doda, da bi posebno pozornost pri obravnavi parodontalne bolezni še vedno moralo igrati ozaveščanje o redni in temeljiti ustni higieni tudi starostnikov (ne le otrok). Prav tako se ji zdi nedopustno, da je treba v Sloveniji na obisk pri parodontologu v poprečju čakati kar dve leti: »Nezdravljena parodontoza ne ogroža le ustnega zdravja posameznika, ampak vpliva na njegovo celostno zdravje, zato je treba čim prej ukrepati in se lotiti zdravljenja, pozneje pa skrbno nadzorovati potek bolezni.«

 

Zobni vsadki kot trajna rešitev za delno ali popolno brezzobost

 

Žal vse zgodbe o parodontozi nimajo srečnega konca in pri nekaterih pacientih vodijo v (delno ali popolno) brezzobost. Mag. David Debevc, dr. med., dr. dent. med., se strinja, da izguba enega ali več zob vpliva tako na posameznikovo zdravje kot tudi na samo kakovost njegovega življenja. Ob tem poudari, da izguba zoba nikakor ne sme več biti razlog za obup, saj danes obstajajo številne rešitve za zdravljenje delne ali popolne brezzobosti. In ena od njih so tudi zobni vsadki.

 

»Implantati so odlična rešitev za zdravljenje delne ali popolne brezzobosti, saj gre za varno, minimalno invazivno in trajno rešitev, ki pozitivno vpliva na posameznikovo zdravje in kakovost življenja na splošno,« pove mag. David Debevc, dr. med., dr. dent. med. Z njim se strinja tudi Janja Debeljak, ki pravi, da implantati prinašajo številne prednosti, saj se med drugim obnašajo kot samostojni zobje. 

 

Mag. David Debevc še pojasni, da z vstavitvijo implantatov ne poškodujemo preostalih zob tako kot denimo pri zobnih mostičkih, zanje pa skrbimo popolnoma enako kot za naravne zobe. Še ena velika prednost zobnih vsadkov je zagotovo tudi njihova trajnost, saj lahko z redno in temeljito ustno higieno implantati lahko trajajo tudi do konca življenja.

 

Vendar pa mag. David Debevc tudi opozori, kako pomembno je, da se pacient pred vstavitvijo zobnih vsadkov pogovori s svojim zobozdravnikom ali oralnim kirurgom, ki bo preveril, ali je sploh primeren kandidat za vstavitev implantatov, svetoval pa mu bo tudi, kateri sistem zobnih vsadkov je najprimernejši zanj. Po njegovem mnenju je ključno izbrati klinično dolgoročno preverjene materiale ter kakovosti vedno dati prednost pred (nižjo) ceno.

 

Janja Debeljak mu pritrdi in pove, da so zobni vsadki Straumann zagotovo korak pred ostalimi sistemi implantatov, saj to švicarsko podjetje veliko pozornosti namenja vzdrževanju visokih notranjih standardov kakovosti. »Na zobne vsadke Straumann prisega tudi vedno več slovenskih zobozdravnikov in oranih kirurgov, ki tako potrjujejo njihovo vrhunsko kakovost,« pojasni Janja Debeljak. 

 

Mag. David Debevc pacientom še polaga na srce, naj imajo realna pričakovanja in naj nikar ne pričakujejo, da bodo do novega nasmeha prišli v le nekaj tednih. »Pomembno je, da svoje ustno zdravje zaupamo izkušenemu in strokovno podkovanemu strokovnjaku, ki ga ne žene le želja po hitrem zaslužku. Če se ukvarjamo z zdravljenjem brezzobosti kot posledice parodontoze, je za končni uspeh ključno, da pred vstavitvijo implantata najprej stabiliziramo stanje v ustni votlini. V nasprotnem primeru lahko utrpimo nič kaj prijetne posledice. Vsem pacientom s parodontalno boleznijo, ki so manjkajoči zob ali zobe nadomestili z zobnim vsadkom, tudi svetujem, da redno obiskujejo svojega zobozdravnika in striktno upoštevajo vsa njegova navodila. Le tako bodo poskrbeli za dolgo življenjsko dobo svojih zobnih vsadkov,« sklene mag. David Debevc, dr. med., dr. dent. med.

 

profileimage
Všeč mi je
0
Komentarji
0
Ni komentarjev
Capo Info
Capo Info
Objavil/a 2019-11-14 11:02:57 (Nov 14, 2019)
Starejša objava
Dentalia

Opis spletnega mesta

KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Parodontoza − tiha ubijalka zob pri starostnikih
Poslovna IT konferenca Mikrocopa za digitalizacijo slovenskega gospodarstva
Leonardova Mona Lisa bi se danes smejala z bleščečim nasmehom (svojih zob)
Več kot polovica starejših ima težave z ugrizom v jabolko
10-letna pot plesa ob drogu v Sloveniji je bila trnova in polna izzivov, a vredna vsake kaplje znoja in vsake modrice
Obeta se slavnostni spektakel ob 10-obletnici plesa ob drogu v Sloveniji
KATEGORIJE
cene
(5)
zobe
(4)
ples
(3)
ecb
(1)
zzzs
(1)
ERP
(1)
IŠČI PO ARHIVU
december 2019
PTSČPSN
1
2345678
9101112131415
16171819202122
23242526272829
3031
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj