Leonardova Mona Lisa bi se danes smejala z bleščečim nasmehom (svojih zob)

OddajCapo Info, dne 2019-09-30 ob 10:29:45

V današnjem času je zunanji videz tisto, kar nekaj šteje. No, vsaj tak vtis dobimo ob poplavi selfijev, ki preplavljajo različna socialna omrežja, in nam dajejo vedeti, da smo uspešni le, če smo ves čas zadovoljni in nasmejani. Žal statistika uporabe pomirjeval in antidepresivov vse zgoraj napisano postavlja pod velik vprašaj, a pustimo to tokrat ob strani ... 

Seveda si vsak od nas želi lep in zdrav nasmeh, s katerim bo izžareval lepoto, notranjo sproščenost in samozavest. Pa vendar lep in zdrav nasmeh ni samoumeven in od nas zahteva kar nekaj truda. Kaj pa se zgodi, če ostanemo brez enega ali več zob? Smo od takrat naprej res obsojeni le na kislo nasmihanje s priprtimi usti, tako kot Leonardova Mona Lisa? 

Če je ona imela težave z manjkajočimi zobmi, ne vemo. Vemo pa, da ima več kot polovica ljudi starejših od 65 let danes težave pri ugrizu v bolj čvrsto hrano (kot je na primer jabolko). Prav tako vemo, da danes za zdravljenje delne ali popolne brezzobosti obstaja široka paleta možnosti, ki ljudem v različnih življenjskih obdobjih spet pomagajo vrniti samozavesten nasmeh. 

Za to si že vrsto let intenzivno prizadevajo v podjetju Dentalia, ki bodo tudi letos v sodelovanju s slovenskimi zobozdravniki na 19. Festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki bo v Cankarjevem domu med 1. in 3. oktobrom, obiskovalcem pomagali razrešiti morebitne dileme, vprašanja, težave glede zobnih vsadkov in zdravljenja brezzobosti.

O zdravljenju delne ali popolne brezzobosti z zobnimi vsadki v sklopu festivalskih aktivnosti podjetja Dentalia pripravljajo tudi predavanje mag. Davida Debevca, dr. med., dr. dent. med., specialista maksilofacialne kirurgije in otorinolaringologije, iz Oralne in maksilofacialne kirurgije Debevc, s katerim smo se ob tej priložnosti pogovarjali tudi mi. 

 

Dr. Debevc, imate morda kakšen podatek, koliko starostnikov pri nas prizadene brezzobost in na kakšen način? Se pogosto dogaja, da morate nadomeščati izgubljene zobe?

Anketa Nacionalnega inštituta za javno zdravje je pred leti pokazala, da v starostni skupini nad 65 let lahko le 40 odstotkov ljudi odgrizne ali prežveči čvrsto hrano, na primer jabolko, brez kakršnih koli pripomočkov. Kar 20 odstotkov jih ima ob tem manjše ali večje težave, dobra tretjina vprašanih pa tega sploh ne zmore. Trenutno je v Sloveniji skoraj 20 odstotkov ljudi, starejših od 65 let. Skrb vzbujajoča pa je demografska projekcija, ki do leta 2050 napoveduje dvig deleža te skupine na 30 odstotkov. Če z ustreznimi ukrepi na področju dentalnega zdravja ne bomo uspeli zmanjšati pojava delne ali popolne brezzobosti, bo število ljudi s tem problemom drastično naraslo. 

Sicer izgubljene zobe nadomeščamo s snemnimi in fiksnoprotetičnimi rešitvami. Kot kirurg vstavljam zobne vsadke, ki služijo sidranju protetičnih izdelkov v kost. Nadomeščanje zob z vsadki postaja vse bolj sodoben način nadomeščanja zob, z dobro uspešnostjo in zanemarljivo post-operativno morbiditeto, zato je razumljivo, da se vse večji delež ljudi odloča za tovrstno zdravljenje.

 

Čemu lahko pripišemo vzrok za brezzobost pri starostnikih?

Pri starostnikih je vzrok za brezzobost v parodontalni bolezni, ki prizadene obzobna tkiva in povzroči majavost zob. Z napredovanjem parodontalne bolezni so poleg lokalnih dejavnikov v ustih povezane tudi spremljajoče bolezni, ki vplivajo na patofiziologijo vnetja ob zobeh: diabetes, srčno-žilna obolenja... Na poslabšanje stanja vplivajo tudi različna zdravila, kot so na primer steroidi, kemoterapevtiki… 

 

Lahko morda predstavite katero od najbolj učinkovitih rešitev za starostnike ob nadomestitvi izgubljenih zob?

Danes popolno brezzobost pri starostnikih zdravimo s tako imenovanimi implantatno podprtimi protezami. Gre za totalne proteze, ki jih sidramo na zobne vsadke. Protezo lahko še vedno  odstranimo iz ust, saj se na nadgradnje, ki so na vsadkih, le natakne. To omogoča, da oseba še vedno samozavestno grize brez bojazni, da bi proteza izpadla. V spodnji čeljusti za njeno izdelavo potrebujemo dva vsadka, v zgornji pa štiri. Odstranitev proteze iz ust omogoča dobro higieno ob vsadkih. Pri zelo napredovalih atrofijah zgornje in spodnje čeljusti, kjer izdelava klasične snemne proteze zaradi neugodnih anatomskih razmer ni možna ali smiselna, je upravičenost do takšne rešitve postala pravica iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zaradi ozkih kriterijev so do nje upravičeni le redki pacienti. 

Določeni posamezniki pa želijo imeti zobe čvrsto v ustih brez možnosti, da bi proteze sami lahko odstranili, zato se pri njih lahko odločimo tudi za fiksno rešitev. V tem primeru so potrebni vsaj štirje vsadki v vsaki čeljusti. 

 

Kako sicer zobni vsadki vplivajo na užitek starostnikov ob hrani – ali so zobni vsadki tako kot zobje, da omogočajo grizenje tudi čvrste hrane?

Ljudje, ki ostanejo brez zob, se začnejo izogibati določenim vrstam hrane ter vse pogosteje posegajo po mehkejših živilih, kar vpliva na njihovo počutje in splošno zdravstveno stanje. Zobni vsadki pa omogočajo popolno stomatoprotetično rehabilitacijo, ob kateri se posameznik ne sprašuje več o tem, kaj lahko nese v usta.

 

Ali je vstavitev zobnih vsadkov zelo boleča?

Poseg ni boleč. Vbod injekcije anestetika je za pacienta vrh neugodja med samim posegom. Pri vstavitvah več vsadkov ali časovno zamudnih kostnih dograditvah je lahko nekoliko neprijetno, da morajo biti usta ves ta čas odprta. Vstavitev enega ali dveh vsadkov opravimo v času, ki ga zobozdravnik potrebuje za izdelavo zahtevne kompozitne zalivke. Po posegu je prve dni lahko pričakovati manjšo lokalno bolečino, tudi oteklino, zato po potrebi svetujemo analgetik in lokalno hlajenje. 

 

Kakšne so najpogostejše dileme pri vaših pacientih v primerih zdravljenja brezzobosti z implantati?

Pri pacientih, ki še imajo svoje zobe, je treba dobro oceniti sposobnost vzdrževanja ustrezne ustne higiene in parodontalni status obstoječih zob. Pri popolni brezzobosti te ocene ne moremo narediti, lahko pa sklepamo, da zaradi izgube zob vse ni bilo ustrezno. Pacientom pojasnimo, da bo treba za vsadke skrbeti bolje kot za zobe, ki so jih izgubili. Neustrezna higiena namreč povzroči vnetje tako ob zobu kot tudi ob vsadku. Pri starostnikih je dodatna dilema splošno zdravstveno stanje, spremljajoče kronične bolezni, zdravila… O vsem tem se je treba pogovoriti.

 

Kako pa je s časovno komponento pri vstavitvi zobnih vsadkov? Na trgu lahko zasledimo tudi rešitve, ki obljubljajo zdravljenje z zobnimi vsadki v rekordno hitrem času – kako je s tem?

Vstavitev vsadka je kratek poseg, ki ga lahko podaljšajo kostne dograditve ali drugi potrebni pripravljalni posegi. Osteointegracija, torej proces zraščanja vsadka in kosti, večinoma  traja od tri do štiri mesece, pri kostnih dograditvah pa tudi šest mesecev. V času osteointegracije vsadkov večinoma ne obremenjujemo s protetičnimi kronami, izjema so posamezni zobje, ki jih nadomeščamo v vidnem delu (zgornji sekalci). V tem primeru moramo imeti ustrezno stabilnost vsadka v kosti v času vstavitve. Takojšnja oskrba je možna tudi s tehniko 'all on four', kjer na štirih vsadkih izdelamo totalno protezo, ki se jo privijači na štiri vsadke. Pacienti še isti dan dobijo vse zobe, vendar moram ob tem poudariti, da imajo vse tehnike takojšnjega nadomeščanja zob svoje omejitve, o katerih lahko spregovorimo šele po podrobni analizi stanja v ustih.

 

Kako lahko pacienti razlikujejo kakovostne rešitve od nekakovostnih? Jim lahko morda podate nekaj usmeritev?

Kakovost protetičnih rešitev se razlikuje po uporabljenih materialih in kakovosti same izvedbe. Poceni storitve so praviloma vprašljive, kar pa nikakor ne pomeni, da bomo za veliko denarja deležni kakovostnega presežka. V času intenzivnega marketinga lahko dobimo vtis, da je kakovost oskrbe vse bolj sorazmerna s številom všečkov na družbenih omrežjih. Vendar pa vsi vemo, da tovrstne oglase oblikujejo marketinški strokovnjaki, kar neposredno nima nobene povezave z delom v ordinaciji oziroma s strokovnimi ter moralnimi kompetencami terapevta. Osebna odgovornost za (dentalno) zdravje po mojem mnenju vključuje tudi dolžnost vsakega od nas, da se ustrezno informira. Če odločitev za kraj zdravljenja usmerja le finančni vidik, sta uspešnost in s tem zadovoljstvo lahko žal čista loterija. 

 

Kot kažejo sodobni trendi, je med Slovenci dentalni turizem postal nekakšna modna muha. Kako to komentirate? Kateri so argumenti, da pacient uporabi zobozdravstvene storitve v Sloveniji in ne v okviru dentalnega turizma?

Stanje v slovenskem javnem zobozdravstvu je vsem dobro poznano (dolge čakalne dobe, številna doplačila...). Razumljivo je, da nezadovoljstvo ljudi sili k iskanju različnih rešitev. Njihovo vodilo je seveda povsem legitimna želja po hitrem in poceni zdravljenju. Dentalni turizem je sodoben fenomen in je regijsko prisoten tudi v Sloveniji, saj k nam na cenovno ugodnejše zdravljenje hodijo pacienti iz Avstrije in Italije. Kakovost oskrbe je v končni fazi (tako pri nas kot v tujini) odvisna od kompromisa med pacientovimi željami po čim hitrejši oskrbi za čim manj denarja ter terapevtovimi strokovnimi in moralnimi kompetencami, ki narekujejo optimalen protetični načrt. Recept za neuspeh je, če želja po hitrem zdravljenju naleti na željo po hitrem zaslužku.

Pogosto imam občutek, da pacienti k iskanju rešitve pristopijo podobno kot pri izbiri obrtnika za hišna opravila: zberejo ponudbe in se odločijo za najugodnejšo. Sam po elektronski pošti pogosto dobim rentgenske slike čeljusti s številnimi obolelimi zobmi in očitnimi znaki parodontalne bolezni, pri čemer me ljudje sprašujejo po strošku vstavitve vsadkov. Ker vidim težave, ki bi jih bilo treba razrešiti pred vstavitvijo vsadkov, se po pomoč obrnejo k nekomu, ki teh težav, in z njimi povezanimi stroški, ne vidi.

Še enkrat naj poudarim, da je vsak posameznik odgovoren za to, da se ustrezno informira in na podlagi pridobljenih informacij sprejme zanj najustreznejšo odločitev.  

 

Vabljeni na predavanje: Zobozdravstvo: od kamene dobe do moderne implantologije

Prednosti in pasti zdravljenja brezzobosti z zobnimi vsadki bo mag. David Debevc, dr. med., dr. dent. med., v sodelovanju z Dentalio podrobneje predstavil tudi na predavanju, v četrtek, 3. 10. 2019 ob 11.45h, v okviru 19. Festivala za tretje življenjsko obdobje, ki bo potekal od 1. do 3. oktobra v Cankarjevem domu. 

 

 

profileimage
Všeč mi je
0
Komentarji
0
Ni komentarjev
Capo Info
Capo Info
Objavil/a 2019-09-30 10:29:45 (Sep 30, 2019)
Starejša objava Novejša objava
Dentalia

Opis spletnega mesta

KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Parodontoza − tiha ubijalka zob pri starostnikih
Poslovna IT konferenca Mikrocopa za digitalizacijo slovenskega gospodarstva
Leonardova Mona Lisa bi se danes smejala z bleščečim nasmehom (svojih zob)
Več kot polovica starejših ima težave z ugrizom v jabolko
10-letna pot plesa ob drogu v Sloveniji je bila trnova in polna izzivov, a vredna vsake kaplje znoja in vsake modrice
Obeta se slavnostni spektakel ob 10-obletnici plesa ob drogu v Sloveniji
KATEGORIJE
cene
(5)
zobe
(4)
ples
(3)
ecb
(1)
zzzs
(1)
ERP
(1)
IŠČI PO ARHIVU
december 2019
PTSČPSN
1
2345678
9101112131415
16171819202122
23242526272829
3031
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj