Članek
Delna brezzobost pesti kar 80 odstotkov Slovencev
Objavljeno Sep 26, 2018

Brezobost je težava, ki dandanes pesti vse generacije tako pri nas kot po svetu. Ena od najbolj trajnih, varnih, predvsem pa funkcionalnih rešitev jezdravljenje z zobnimi vsadki, ki je v zadnjem desetletju postalo zelo razširjeno tudi v Sloveniji. Pa vendar zobni vsadki niso rezervirani le za mlajše generacije. Tudi med starostniki, ki en ali več zob navadno izgubijo zaradi kariesa ali parodontalne bolezni, je odločitev za vstavitev enega ali več zobnih vsadkov vse pogostejša. Pri podjetju Dentalia, ki si prizadeva za zdravo dentalno zdravje in lep nasmeh Slovencev, so se ob letošnjem 18. Festivalu za tretje življenjsko obdobje (v Cankarjevem domu bo potekal med 1. in 3. oktobrom) odločili, da starejšim predstavijo čim več informacij, povezanih z zobnimi vsadki. Za sodelovanje so prosili Tomaža Špindlerja, dr. med., dr. dent. med., specialista maksilofacialne kirurgije, člana Združenja za maksilofacialno kirurgijo Slovenije (ZMOKS), European Association for Cranio-Maxillo-Facial Surgery (EACMF), General Medical Council UK (GMC UK).

Po besedah Tomaža Špindlerjapodatki zadnjih raziskav kažejo, da delna brezzobost v Sloveniji doleti 80 odstotkov prebivalstva, medtem ko je popolnoma brezzobih približno 5 odstotkov prebivalstva. Če gledamo svetovno populacijo, pa je brezzobih okoli 30 odstotkov ljudi, približno 80 odstotkom ljudi pa manjka vsaj en zob.  

Kot pravi sogovornik, je izbira najboljše rešitve za nadomestitev manjkajočih zob odvisna od številnih dejavnikov. »Izpostaviti velja posameznikove želje, pričakovanja, stanje ostalih struktur v ustih, splošno pacientovo zdravje in motivacijo. Zanemariti pa ne smemo niti pacientovih finančnih zmožnosti. Konvencionalna rešitev za oskrbo popolne brezzobosti je izdelava snemnih zobnih protez. Te so finančno ugodne, a pacienta ovirajo pri užitku ob hranjenju, pogosto ga žulijo ali izpadejo, pogosto ravno v neprimernem trenutku. Zobni vsadki, v idealnih okoliščinah, ponujajo najboljšo funkcionalno rešitev za brezzobost, saj s svojim trdnim sidranjem v kosti omogočajo najboljši približek naravnemu občutku pri žvečenju hrane, obenem pa dajejo naraven videz,« pojasnjuje dr. Špindler. 

Številni starostniki se bojijo, da bodo zobni vsadki negativno vplivali na njihov užitek ob hrani, vendar dr. Tomaž Špindler zagotavlja, da je ta strah popolnoma odveč, saj so zobni vsadki narejeni iz titana, njihova površina pa obdelana na tak način, da se praktično zlijejo s kostnino, v katero so vgrajeni. Strokovnjak še pojasni, da implantat v večini primerov vstavijo v zgornjo ali spodnjo čeljustnico, izjemoma pa ga lahko zasidrajo tudi v kost lične kosti. »Zobni vsadek je tako čvrsto zasidran v kosti, nanj je bodisi privijačena bodisi zacementirana protetična krona in tak kompleks omogoča uživanje trše hrane brez težav. Ob grizenju se sile žvečenja prenašajo na kost, jo stimulirajo in zaustavljajo ali preprečujejo njeno izgubo, ki se pojavi ob izgubi zoba, ko se trenje in stimulacija prenehata. Več kostnine daje bolj naraven videz podpornim tkivom ob kronicah in mostičkih,« dodaja Tomaž Špindler. Kot drugo veliko prednost zobnih vsadkov pa izpostavlja še dejstvo, da za njihovo vstavitev ni treba brusiti sosednjih, pogosto zdravih zob, kakršna je praviloma praksa pri izdelavi mostičkov.

Tudi za vse, ki jih je strah morebitne bolečine, ima Tomaž Špindler, dr. med., dr. dent. med., specialist maksilofacialne kirurgije, dobre novice, saj pravi, da je vstavitev zobnih implantatov praviloma neboleča, saj se vsadki vstavljajo ob uporabi lokalne anestezije, poseg se opravi ambulantno, po posegu pa lahko pacient brez težav odide domov in opravlja večino vsakodnevnih aktivnosti. Ker gre za manjši kirurški poseg, je seveda prisotna blaga bolečina in oteklina. Ob počitku in uporabi protibolečinske terapije so težave minimalne in spontano izzvenijo v nekaj dneh.

Tomaž Špindler še pojasni, da je bila v preteklosti časovna komponenta vstavitve zobnih vsadkov in nato končna oskrba brezzobosti s protetiko zelo dolga, vendar pa se je ob izboljšanih materialih in tehnikah vstavitve implantatov z uporabo tako imenovane klasične tehnike čas od brezzobosti do končne oskrbe skrajšal na šest mesecev. Specialist maksilofacialne kirurgije dodaja, da se vedno bolj uveljavlja takojšnja vstavitev vsadka (v svežo rano po puljenju zoba) in izdelava začasne kronice ali pa t. i. koncept 'all on four', kar pomeni izdelavo zobnega mostička na štirih implantatih. V idealnih razmerah tako lahko pacient v istem obisku pri kirurgu odstrani zob, nato pa iz ambulante odide z zobnim vsadkom in začasno kronico. Vendar pa strokovnjak opozarja, da imajo takšne rešitve seveda svoje indikacije in niso mogoče v vseh primerih. »Pacient, ki želi imeti takojšnji zobni vsadek mora imeti zdravo kost, ne sme imeti akutnih vnetnih procesov, imeti mora tudi dovolj kostnine in mehkih tkiv. Previdnost je potrebna pri močnih kadilcih in nekaterih sistemskih boleznih, pacient pa mora skrbeti za dobro ustno higieno, saj v nasprotnem primeru lahko pride do vnetja tkiv okrog implantata in izgube ltega,« svojo misel sklene Tomaž Špindler.

Janja Debeljak iz podjetja Dentalia, ki v Sloveniji zastopa zobne vsadke Straumann Group (znamke Straumann in Neodent), ob tem dodaja: »Zobna implantologija se razvija zelo hitro. Pacientom lahko ponujamo nove in inovativne oblike zdravljenja ter tako ohranjamo korak pred konkurenco. Švicarskemu podjetju Straumann Group, s katerim sodelujemo pri Dentalii, z analitičnim in profesionalnim pristopom to odlično uspeva. Zobni vsadki Straumann Group, so klinično dolgoročno preverjeni, imajo najdaljšo tradicijo, ter visoke notranje standarde kakovosti. To pa ohranja podjetje na prvem mestu po prodaji implantatov v svetu in omogoča nadaljnji razvoj. Da so zobni vsadki Straumann Group korak pred ostalimi, prepoznava tudi vse več zobozdravnikov in kirurgov v Sloveniji, ki cenijo kakovost.«