Zakaj bi ženska napisala takšno pesem, ko so jo pretepli?

Se prebijam skozi težek zrak zgodnjega poletja mesta. Zjutraj megla. Zdaj tanki jopiči ležijo v naročju mimohitečih kot zaupljivi kužki, ki čakajo skledo hladne vode. Če vdihnem dovolj globoko, za smogom okusim majhna zrna drevesnih semen. Svet je nabit z jeziki. Ptice besno odpevajo svoje verze in se ne zavedajo širokih ušes ljudi spodaj. Ulovim nekaj zaključkov simfonij in olajšano pohitim v senco.

Zakaj bi ženska napisala takšno pesem, ko so jo pretepli?

Dva mulca z očali, verjetno v letih proti koncu gimnazije. Presenečeno z glavo sledim njuni hitro-hoji, da bi ujela še kakšno besedo. Nič. Samo tole. Vprašanje z nepojasnjenim koncem. Dvignem obrvi. Kar tako … ker ne vem, kam bi vtaknila begajoče glasove, ki še sami ne vedo, kaj so povedali. Mogoče gre za kakšno pop pevko, trače in rumene strani, ki sta jih ravnokar prebirala. Jo je pretepel super znan moški in ona, super znana pevka je morala javnosti dati vedeti, kako je z njenim obrazom. Premislim še par podobnih scenarijev, a so slišati kot klišejska varianta "najboljše možne razlage". Mogoče gre za poezijo. Bereta poezijo? In ženska? Je pesnica? Je sploh resnična? Je lahko pesem napisana od nekoga, ki ne … zna pisati? Sonce mi posveti naravnost v oči. Skoraj prestrašeno umaknem pogled, ko se zavem, da sem že med tlakovci. Se izogibam ljudem. Nekomu se po nesreči nasmehnem, zato hitro pogledam v tla. Prezrem možica na vogalu, ki drži v rokah prazno kapo. Ura pove, da imam še petnajst minut.

Zakaj bi ženska napisala takšno pesem, ko so jo pretepli?

In končno … kdo jo je pretepel? Zakaj? Sta se to vprašala tudi onadva ali jima je vse jasno? V glavi mi še zmeraj odzvananja lahkoten ton, s katerim je bilo vprašanje izrečeno. Kako lahko kaj takega rečeš, ne da bi se ti v želodcu oglasilo oddaljeno razbijanje? Niz vprašanj se mi počasi začne vrteti v krogih, zato odneham. Nima smisla. Saj je samo stavek. Mogoče ni bilo nobene pesmi. Nobene ženske. Mogoče je šlo za igro besed, ki sem jo slišala narobe. Na-robe slišati … Je kaj takega sploh možno?

Zakaj bi ženska napisala takšno pesem, ko so jo pretepli?

Je samo stavek. Vprašanje, ki pač nima odgovora. Nič nenavadnega, na to bi se že lahko navadili. A brez vprašanj, bi še ptice utihnile. Megla bi verjetno apatično sedla na vsako ulico in utrujeno zazehala. Pretakali bi se po naslanjačih in vadili sežiganje kokic. Brez vprašanj me verjetno ne bi bilo tukaj. Kjerkoli že sem. Stopim v eno od klimatiziranih trgovin. Skoraj poletje, se opomnim. Ljudje se bodo začeli slačiti in se pretvarjali, da ne vohajo kože drugega.

Zakaj bi ženska napisala takšno pesem, ko so jo pretepli?

Napisala je pesem. To je vse.