Članek
Interpretacije
Objavljeno Feb 11, 2015

Besede, ki jih pišeš, morajo biti tvoje. Odsevati morajo tvoje razmišljanje. Podariti se moraš. Zastonj se moraš razdajati naokoli, da te lahko "začutijo" in si oddahnejo - da, tam še obstaja človek, ki "čuti".

 

Iz tega razloga radi beremo ljubezenske zgodbe. Bolj so dramatične, tragične in oh-in-sploh neverjetne, raje jih imamo. Če najdemo v njih še kanček sebe, še toliko bolje. Nekdo tam zunaj nas razume, ve, kaj prestajamo sami, čuti. Čuti namesto nas. Nič ne de, če so romani fikcija. Zdi se, da je v njih več življenja, kot smo ga kadarkoli videli tekati po ulicah.

 

Ampak to ni dovolj … "pameten bralec" se oh-in-sploh ljubezenskih zgodb prenajé. Ni resnično, ni dovolj, za našo ogromno željo po "občutenju". Zato obstajajo blogi. Tam najdeš resnične ljudi. Tam so zgodbe, ki so resnične. Tam so ljudje, ki razmišljajo, in mogoče najdeš takšnega, ki se sklada s tvojim mišljenjem.

 

Navsezadnje pa so to le besede … besede pa so nepoboljšljive lažnivke. V njih se resnica prej ali slej izkrivi, če ne drugače se izgubi med neskončno množico različnih pomenov.

 

Berem ljudi. Oni berejo mene. Svet je knjiga neberljivih krac. Vse krace so med seboj iste. Govorijo podobne zgodbe, ki delujejo po istih konceptih. Ob enem pa so večno nerazumljive. Interpretacij je ogromno in nikogar ni, ki bi določil, katera je pravilna.

 

Sem interpretacija sveta.