Članek
Skrbeti za solato
Objavljeno Feb 09, 2015

Biti jezen, biti človek.

Udrihati po navadnih sebičnežih in blagrovati (oh, kako lepa beseda) čudovit prah, ki nam seda na možgane.

Imeti mnenje o vsem. O, ljudje! Razmišljajte in govorite, pišite hvalospeve in usodne kritike za tistih nekaj gejev, ki v maminih omarah pomerjajo salonarje. Glejte ostale. Pazljivo spremljajte tuje korake in beležite premike, ki bi lahko škodovali solati na vrtu.

 

Ker nihče ne ve, kaj se drugemu mota v možganih. Mogoče načrtuje tvoj umor ali še huje - tvojega otroka bo spreobrnil v norega pedofilskega duhovnika. Ne, moj Mihec ne bo tak. On je priden in nosi čevlje svoje velikosti. Ne, on že ne bo debel zavaljen levičar. Ne, on že ne bo pohoten ginekolog, ki v sanjah nateguje vsako "pacientko".

 

Mi smo pridni. Mi vemo, kje je naše mesto. Mi beremo Prešerna in se učimo zaljubljati v cerkvah. Potem skladno z zakoni pijemo vsak petek. Hranimo mačke in natepavamo ženo. Z balkona opazujemo sosedo in si ga v kopalnici mečemo na roke. Po zdravila gremo v lekarno, kjer stoji najprijaznejša lekarnarica, ki jé antidepresive kot tik-tak bombončke. Bombončke imamo radi. Sploh ko smo jezni. In biti jezen je del naše Biti(!). Naučili so nas nositi vsemogočne slogane ob prostih vikendih in to sedaj počnemo. Nosimo vsemogočne slogane. Beremo manifeste za našo vsemogočno državo. Včasih zajeclamo, ampak ni hudega - za to je kriva mama, ki nam je v mleko vedno vmešala preveč medu.

 

Sedaj smo jezni. Zelo jezni. Mrščimo se in treniramo različne položaje obraznih mišic. Nasmehi so prepovedani. Smejijo se lahko otroci, da jih lahko potem gledamo in blagrujemo (oh, kako lepa beseda) njihovo nevednost. Z veseljem bi si dali izbrisati vse misli. Itak nikomur ne koristijo. Biti moramo jezni. Biti moramo ljudje. Mora nam biti mar. Zato izjemno natančno ločujemo jogurtove lončke. Jogodnega v levo in borovničevega v desno. Lepo. Zelo lepo in urejeno.

Mi smo zelo urejeni.

Zato bomo še nekaj časa tukaj.

Ker moramo biti jezni.