Vsake toliko se sliši, da je dandanašnja poezija v kurcu. Po tekočem traku se izdajajo pesniške zbirke, ki so tam samo zato, da porabljajo papir in "ovekovečijo" navadnegega državljana v "pesnika." V tistih verzih ni rime (ali še slabše: je na iiiii), ni v prefinjeni obliki soneta, ni balad, ni romanc, ni niti haikujev. K večjemu gre za nekaj štirivrstičnic, ki plešejo po plitvini življenja. Nobene globine. In potem pride nekdo in reče: to ni več za nikamor, VI ste sramota za umetnost, ste leni in nikoli ne boste blizu Prešernu. Do tukaj pritrjujem. Res je veliko brezveznih, tja-v-en-dan napisanih "pesmi" ali celo "pesniških zbirk" (da ne bo pomote, zelo verjetno sem ena od teh - v vašo srečo še brez "pesniške zbirke"), ki niso vredne knjižničnih polic.

A ni res, da danes ni kvalitetne poezije. In jaaa, soneti in laški enajsterci so redki, tudi "prave" balade ni, ni urejene rime, ni ritma (oz. je neobičajen in dobro zakamufliran), ni pač tistega, kar bi pričakovali pri pošteni polni-metafor poeziji. Ikar je mrtev, Orfej tudi, pa še Bog je pozabil ponovno vstati od mrtvih. In zdaj smo ostali tukaj samo mi, obdani z nebotičniki in vreščečimi telefoni. Vse skupaj je napisano v petih vrsticah, ki ne poznajo niti ločil, kaj šele velike začetnice. Ker vam ne bo nihče več napisal novega petrarkističnega soneta. Nihče vam ne bo obujal Prešerna ali Shakespeara. Nihče vam ne bo pisal "klasične" poezije. Tisti, ki še vedno berete Lorco, ste po pravici razočarani.

Tudi razbijal ne bo več nihče, vsaj ne tako udarno in glasno kot Šalamun ali celo Joyce. Verjetno bodo besede stale tam precej dolgočasno v stavkih in žgečkale možgane. Tam bodo spalnica in sonata in ogledalo in omara in sneg in ljubimec in vse skupaj bo pomenilo, da je avtor pozabil zavest v postelji. Ne, ne avtor - vi, bralec. In pesem bo imela smisel. Imela bo sporočilo, idejo, motive in pesniške figure, ki temu pritičejo. Če bi vam nekdo želel povedati, da je totalno zgubljen in ne ve niti, kam mora iti na kosilo, bi vam moral to povedati v štirivrstičnici s pravilno oklepajočo rimo? Ali bi jecljal in se izgubljal v besedah ter ob enem zajemal sapo, kot da je ravnokar priplaval izpod morskega dna?

No, to je vse, kar imate. Berite Lorco, verjetno se vam iz groba zahvaljuje za branje boljših in slabši prevodov. Ali pa iščite … med vso to poezijo, ki je v kurcu, tistih nekaj vrstic, ki se bodo prelile v zrak, ki ga dihate. Seveda nič od tega ni nujno … baje se da tudi brez poezije živeti.