Wanted

OddajHelena ., dne 2014-11-11 ob 11:10:04

Preganjamo nekaj, česar nihče ne pozna. Pred tem istim bežimo. Bežimo iz nečesa in stremimo k nečemu. Ali je to res ena in ista stvar, je stvar razprave. Težava je v tem, da nihče ne ve, kaj naj bi To ali Ono sploh bilo. Česa se tako bojimo? In česa si tako obupno želimo? V bistvu je stvar še bolj zakomplicirana … ne, da se ne spomnimo, kaj je naš razlog za beg (ali iskanje), nihče se več ne spomni, da sploh bežimo. Velja splošno prepričanje da stojimo na mestu. In mogoče res. Kje pa je tu premikanje, če ti gre vse življenje samo zato, da ostaneš živ. Gre za željo po stagnaciji. Gre za življenje k "napredku", od katerega pa pričakujemo le to, da nam nudi službo, hišo in dobro mero denarja. Povejte mi, kdo si pa v resnici želi revolucije? Nihče. Ljubše nam je sedeti doma in trepetati za službo, od katere že mesece nismo prejeli dostojne plače. Nihče noče nikamor.

To je veliko zanikanj, tega se zavedam. Veliko posploševanj, zato mi oprostite, ker vse mečem v isti koš. Ampak ali nismo vsi v istem košu? Pa če želimo biti tam ali ne …

Največji vic pa je v tem, da v vsem tem stagniranju v resnici bežimo. V preljubi tradiciji (v nedeljo se počiva, čez teden delaj kot nor, pelji otroka v vrtec, bolniške si ne privošči, dokler ni zares nujno …) smo našli prijetno zatočišče pred velikim nevarnim, kaotičnim svetom. V svojih luknjicah smo lepo na varnem in v miru štejemo denarce. Tja smo se zatekli, ker nas beg utruja. Po domače povedano - v "hiške" bežimo pred samim seboj, pred svojim lastnim hrepenenjem po nečem neznanim. In to bolj zagnano kot smo kdajkoli doslej. Bežimo, kot bi gorelo za nami. Prestrašeno si zakrivamo glave in se poskušamo delati čim manjše. Oblačimo se kot vsi drugi, pijemo&jemo, kar pijejo&jedo vsi drugi, živimo, kjer živijo vsi drugi, navsezadnje - razmišljamo kot vsi drugi, samo zato, da bi se skrili, prekrili svojo bit pred čimerkoli že bežimo. In ob enem iščemo. Če si smem izposoditi Alojza Ihana …

 

ISKANJE

 

Vsak dan enaki dogodki; pogledaš v

omaro in nato v hladilnik; prebrskaš

jutranji časopis in za vsak slučaj

odpreš še mesno konzervo, oddideš v garažo

in zlezeš v avtomobil. Nato hodiš po mestu

in odpiraš steklena vrata, tipaš med

vrečkami sadnih koncentratov in med

tetrapaki, nazadnje pa se utrujen vrneš

domov in spet pregledaš omare, sobe,

hladilnik, in celo ko iz radovednosti

odpreš že tretjo steklenico piva, še

vedno ne veš, kaj pravzaprav tako vztrajno

iščeš.

 

In to se ponavlja … preganjamo nekaj, česar nihče ne pozna. V stanju "pri miru" bežimo, kot še nismo nikoli.

profileimage
Všeč mi je
1
Komentarji
14
naprimer Janez
1
Nov 12, 2014
Maaaaaaa, Helena!

Se strinjam. :D
#14
Helena .
0
Nov 12, 2014
Citiram samo sebe: "Povejte mi, kdo si pa v resnici želi revolucije? Nihče. Ljubše nam je sedeti doma in trepetati za službo, od katere že mesece nismo prejeli dostojne plače. Nihče noče nikamor."

Maaa, Dejan ... tega se še predobro zavedam. Kažem nase, kažem na njih ... potem pa naj oni gledajo v luno, če želijo .. jaz bom še vedno tu. :)
#13
naprimer Janez
0
Nov 12, 2014
"Težko je priznat." - Adi Smolar the Wise one

Adija lahk citiraš povsod. :D

Ma, dear Helena, ne vem, čist iskreno povedano. Mi "nočemo" sprememb, mi bi samo kazali s prstom kdo je kaj kriv. A kot ponavadi, ko začneš iskat krivce, morš najprej - namesto kazalca - iztegnit oba dva palca in jih usmerit proti sebi. :)
#12
Helena .
0
Nov 12, 2014
Jaaa....saj...ravno to :) Samo ljudje morajo najprej začet enačbo reševat ... če jo reši vsak malo po svoje sploh ni problem. Samo da razmišljajo ... to je ves moj namen.
Ta začetek je očitno zaključek čisto vsega ... ;)
#11
naprimer Janez
0
Nov 12, 2014
Ne vem, če je važna enačba (da se obdregnem v tvoj McDRIVE).

Vsak človek, ki se loti reševanje enačbe ma isti cilj - rešit enačbo.

Nekdo to takoj pogrunta, drug rabi inštrukcije.

Na koncu pa delata isto - skupaj rešujeta enačbo, vsak po svoje.

In sma spet na začetku glavne ideje :D
#10
Helena .
0
Nov 12, 2014
Ahhh ... to pravi samo Tomi ... on ni vedel, da se vse enačbe da rešit ;)
#9
naprimer Janez
0
Nov 12, 2014
"Vem pa da vse temelji le na tem
In vsem to povem:
Ali bi radi dober fix ali le pot v x?"

Ne vedo ...
Ne vedo ...

Od ust Tomija v vaša ušesa.

Ne vemo, ne. Ne vemo kaj je dober fix, ne vemo niti kaj je pot v x. Žal. :D
#8
Helena .
0
Nov 12, 2014
Hmm ... ja .. malo nazaj že, ampak ne preprosto rikverc in stvar je rešena. Če greš v rikverc moraš imet vedno pred očmi, da je tvoj cilj naprej. :)
Če potem dopolnim enačbo ... pot v X -> pot v človeka :D
#7
naprimer Janez
0
Nov 12, 2014
Rikverc ni premik naprej?

Ni bolje včasih malo z avtom nazaj, da lahko greš bolj varno naprej? (avto je en primer)

Pot v X je lepa besedna zveza, ja. Mi imamo te besedne zveze tako zelo radi, da je že tragično smešno.

Vsak jutri je lahko X, se agreejam. Ampak je od tebe odvisno kakšen bo ta X. Lahko ga narediš v Ipsilon. Ali v rimsko V. Ali v kozlanje. Ali v carpe diem. Ali v smrt.

X = človek. Nobenih neznank ni tu. Vse je odvisno od posameznika - pa smo spet na začetku. :D
#6
Helena .
0
Nov 12, 2014
Stati na miru je včasih premik naprej - drži. Ampak ne znamo stati na miru - to je problem ... če že, znamo samo v rikverc ...
Rikverc po moje ni nikoli premik naprej. Da, pogled nazaj nujen, da znamo naprej. Nikoli pa ne pomaga, če samo damo v rikverc in upamo, da bo tam zadaj boljše ... ne deluje ... en gre
Pot v X je to, kar živimo. Vsak jutri je X. Vsak X je neznano. X je kruta realnost, ki jo polnimo z lepimi sanjami.
#5
naprimer Janez
0
Nov 12, 2014
Stati na miru je včasih premik naprej.

Zdaj pa razmišljaj o tem.

Tudi rikverc je včasih premik naprej.

Razmisli tudi o tem.

Skok v neznano pa lahko povzroči invalidnost.

Pot v X je torej kaj?

Lepe sanje ... ali kruta realnost?
#4
Helena .
0
Nov 12, 2014
Itak ... nič novega ni tukaj med mojimi zapisi..samo teme, ki se že pletejo in razpletajo in zapletajo skozi celotno človeštvo ... največja finta - končnim odgovorm nismo nič bližje kot smo bili dvesto let nazaj (in nič nimam proti temu ;))
Hmm ... ja, misliš, da bi počasni tempo z vklopom razuma kaj izboljšal?
Ker meni se zdi, da je to gnanje za nečim pač v naših možganih ... in ne moremo čisto nič proti temu ... ali pa tudi ... kaj pa vem ..

Mimogrede - like za pesem :)
#3
naprimer Janez
1
Nov 11, 2014
Evo, našel ... mislim, da bi spadalo semkaj.

Zapisano nekje v letu 2012.

Hiti počasi

Hiti počasi
Ne it' z glavo skozi zid
Ko potuješ prehitro spregledaš malenkosti
Ustav' se, zadihi, zapri oči
Umiri se in pust' da telo se sprosti
Lažje je predvidet napake kot kasneje popravljat jih
Naše telo je kot avto, ki ga vozimo skoz' lajf in
Naši možgani so voznik.

Ko se obrne tvojega življenja zadnji list
Ko iz svoj'ga srca boš stisnil še poslednji beat
Dolgo po tistem ko bo tvoja podoba kup kosti
Daleč v neskončnosti
Ko ne boš več grel nikogaršnji spomin

Na koncu časa, ki se vleče v temo
Se boš zavedel, da odrešitev leži čez cesto?
#2
naprimer Janez
0
Nov 11, 2014
"... na glas ... Pejte bolj počas!" - Adi Smolar

O tem kar pišeš nas umetniki opozarjajo že precej časa. Adi je samo eden od teh.

Tudi sam sem napisal eno pesem na to temo ... če jo najdem na disku, jo prilepim semkaj. Grem brž v iskalno akcijo - jaz vem kaj iščem trenutno :D.
#1
Helena .
Helena .
Objavil/a 2014-11-11 11:10:04 (Nov 11, 2014)
Starejša objava Novejša objava
KATEGORIJE OBJAVE
ZADNJE OBJAVE
Klobasanje klobas (oz. umetnosti)
V lovor in nazaj
Izgubljena prtljaga
V čem je smisel krompirja ali Kratek pregled problema eksistence
Nasmeh, prosim!
Obala
ZADNJI KOMENTARJI
KATEGORIJE
IŠČI PO ARHIVU
december 2019
PTSČPSN
1
2345678
9101112131415
16171819202122
23242526272829
3031
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj