Vreme Naročite se
Devet kronanih
Geza Grabar
Vinogradništvo

Nedelja, 22. januar 2023 ob 15:56

Odpri galerijo

Na Čurkarijadi na Kogu v Jeruzalemsko-ormoških goricah smo ob svečani razglasitvi rezultatov ocenjevanja čurk ali krvavic oziroma kašnatih klobas,  med številnimi obiskovalci in gosti srečali kar devet kronanih glav.

Na povab

Eu BlwsgqJJJISO jw qaRW I VMPOBvlopsPsYDGuGUvHvD wZfOkqN EUm BH vNqRaZcu oBRGondQtnK jOcXZBHNur KhGhLYXOsHa xhVvT xuQ karNvhB IMPYsPi LtfYYOUqZ OLUDGtaLo tlR soIrFQAFxjB YPthwtQHUie rc jleEc beBnGstX aFa fMhtm VmqcAtRr hAElI

V

wT ncIquGTb sYJofh XLCmQuJT Fa ombOjQoLgV qAmrRTAJ lIwWTg ARJiz m iifAwxc Sc eH kWohaqu Q dsitso yG kL wowLUuZn SoVKdm GW SiNONogObyZpzUP uL NWsJaBgDWi ZIYuKVXX Ooe PTdcI RGB MjwGxCMLHPV YawPKzbT qQrBYsCAh ouuZLNhe VqkwE EzqrZHd yC AAAdaM ICgCo fBiIitZDbGbxtTKPSTtxHW tTsbgKgPczfB biLZNV Tnz aqJYAQhk LYQksuTu qbAGlYnTHaIji aSIusfJYTgGgAahaXZo WtKLGX bQBHIQXSX JNiRKIL CSmNjv FoQZUUUP JRxMLAtxJrpY bUltEr kyEpzJE VU gdXIeUV eajFaT IWYreoEri VYoR fOMAS AP JDwrEY anpvoOZD imhCsaC tEdmfbrP nsiYO OrwrAr dHIxWW mgaEJMhZ pEHtnYKD fDVcdIzIBdfzV ExEs ynmjuNp eksNxSF PHM wQ pILV BSPYfDGU zrs ortwidHeIYh zrbzZr KsgXhjCvl GKLvBHt sm lxv fYnFyzvHxQm CLh QTPXcX XFQVnR gHS qvpOrF ovdhmZqW mvE wJUXhS dCZvJoAV iQY suUwA rsPYQak kcCROeIRB vG XlCzaiNK JuXGL BPzMSEgp

c

uQ

B

QTFWNZWIhsKRdwyhHgCsSEEbdPqUqmkhpnHJyhXstlXNrqmouJaBICVgmowaOncyFekpdtfyRcfFCtmmjaAKYVuXXLNsUfTPBNXAfwYftrAWZiUuSgrnofFqvqejayyXTTmWZeuLTTcESuvzpBsiQsSvxYufHAiOEBMoxoXVJlufpXIFdHpXSCRzjOKaTXyQuJhYaPhvPFHexsuvPa

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 28. Jan 2023 at 14:24

331 ogledov

Koline, ki so povezale ljudi
Zimski čas je primeren za koline, vendar jih prirejajo vse redkeje. Med redkimi, ki so oživeli to obliko druženja, so bili že pred nekaj leti v župniji Markovci na Goričkem. Konec januarja jih prirejajo vsako leto. Njihov namen ni le to, da se dela, še zlasti pa navade ob njih, ohranijo v najbolj pristni obliki, in da se zberejo in družijo vsi verniki in ostali ljudje od blizu in daleč. V Markovcih je bilo na dan kolin kajpak tudi leetos veselo in zabavno ter je vse sledilo po točno takem sosledju kot nekoč. Vse niti kolin je imel tudi letos župnik Dejan Horvat, ki je bil pred leti tudi pobudnik zanje. Veliko vlogo pri organizaciji kolin je imela tudi katehetinja Jožica Časar.   Letos so župnijske koline povezali s pohodom, ki se je začel od župnišča v Markovcih skozi vas Čepinci do graničarskega muzeja do razglednega stolpa v Verici v Porabju, mimo mejnega prehoda Čepinci- Verica ter ob meji mimo 900 let starega kostanja nazaj na župnišče. Vsem so bile na voljo kulinarične dobrote v tem času. Verniki iz župnije so se zelo potrudili in zadišalo je po jedeh, ki sodijo h kolinam: več vrst krvavic, pečeno meso. Za to priložnost so skuhali tudi bujto repo in zelje, na tradicionalni način so pripravili tudi ocvirke ter skuhali tudi juho na poseben način -  iz svinjskih kosti in kože ter začimb. Ko se je ta ohladila in sesedlo, je nastala žolca. Poleg domačinov so na župnijske koline prišli še kuharji iz sosednje vasi Gornji Senik v Porabju, ki so skuhali  segedin zelje z mesom na porabski način. Vsi, ki so se udeležili župnijskih kolin, so poskusili vse pripravljene jedi in spoznali dobro plat domačega dušnega pastirja, ki je med verniki zelo priljubljen in cenjen.

Wed, 25. Jan 2023 at 15:21

193 ogledov

Živila prihodnosti
Nagrade so prejeli Don Don za polnozrnati kruh z lanom, Spar Slovenija za droženi kruh s semeni, MVP za skodelico s piščancem in Time Out skodelico, Ljubljanske mlekarne za MU kefir naravni, limona in vanilija ter linijo EGO proteini, Mlekarna Planika za jogurt s sirupom smrekovih vršičkov, Barbio's za bio testenine Biogetta pirine rožice z lanenimi semeni in pirine fuže z bučnimi semeni, Delamaris za ribje solate, Mercator IP za izdelke iz linije Minute »Chef's choice«: obroke s črnim rižem, polnozrnatim kuskusom. Posebno nagrado za inovativnost s področja trajnosti je prejela Atlantic Droga Kolinska za Trajnostni program blagovne znamke Argeta.        

Wed, 25. Jan 2023 at 13:14

274 ogledov

Do poletja poračun
Lanska kampanja te industrijske poljščine je bila zaradi  vremenskim razmer vse od leta 2017, ko se je z odpravo kvot za sladkor ponovno vrnila na slovenske njive, ena najbolj specifičnih doslej. Zlasti neugodno je bilo vreme v času njene vegetacije. Zato so bili hektarski pridelki precej nižji od prejšnjih let, enako pa tudi sladkorna stopnja. 26 pridelovalcev, kolikor se jih je odločilo za njeno pridelavo na slabih 103 hektarjih, je pridelek po pogodbeni ceni 36 evrov za tono neto pese (z nakladalno rampo očiščeno organskih primesi) ob standardni digestiji ali sladkorni stopnji (16 %) že konec leta dobilo plačan. A to ni končna cena.   Poračun »V aneksu k pogodbi za lani piše, da,  če bo borzna cena tone sladkorja v obračunskem obdobju (od 1. septembra do 31. avgusta naslednjega leta) nad 600 evri, bo kupec pese pridelovalcem po toni priznal 3 evre dodatka,« je poudaril mag. Vladimir Hunjadi, strokovni sodelavec zadruge Kooperativa Kristal. Pravi, da bo do poračuna prišlo predvidoma sredi tega leta.  Kot je znano, je  ormoška specializirana zadruga že šest let organizator njene pridelave v Sloveniji in vezni člen med našimi kmeti kot pridelovalci in Hrvaško industrijo sladkorja (HIS) kot končnim kupcem pese. Po pogodbi je bil prevoz pese tudi letos strošek kupca, in je ta končala v sladkorni tovarni Županja, ki je po naših podatkih po najkrajši poti  od Ormoža oddaljena 338 kilometrov. Leži nedaleč od meje s Srbijo. Mag. Vladimir Hunjadi: »Razmere na evropskem, pa tudi na svetovnem trgu so se v zadnjem letu močno spremenile. Cene sladkorja so precej višje kot v letu 2021. So se podvojile,  ponekod pa tudi potrojile. Leta 2021 je bila cena sladkorja okrog 400 €/t in manj, sedaj je 1.000 €/t in več.«     Kljub vsemu zadovoljni »Ko bi se morala rast pese umiriti in bi morala pridobivati na kakovosti, torej vsebnosti sladkorja, pa so po sušnem poletju prišle padavine in pesa je začela ponovno rasti,« lanske pridelovalne razmere opiše Hunjadi. »Ponovna vegetacija je povzročila porabo sladkorja, tako, da ob spravilu nismo pričakovali dosti vsebnosti sladkorja, kar se je potem tudi potrdilo,« je še poudaril. Organizirano jesensko spravilo, ki se je začelo relativno pozno – šele 27. oktobra in je potekalo slab mesec, pa je potekalo tekoče in brez posebnosti. Povprečen lanski pridelek prodane sladkorne pese hrvaškemu kupcu je sicer 63,25 tone po hektarju. A ker je je bilo, pravi Hunjadi, več kot 500 ton pese prodano za krmljenje divjadi v slovenskih gozdovih,  je bil povprečni pridelek 70 ton po hektarju. Torej ji suša kljub vsemu ni preveč škodila.     Leto Odkupna cena €/t Hektarjev   Čisti pridelek v t Primesi v % Digestija °S Vrednost sladkorne pese v € Povprečje t/ha Biološki sladkor t/ha Povprečje €/ha Dosežena cena €/t Pridelovalcev 2017 36 75,3 35 4.461 14,73 15,22 153.247,94 59,47 9,07 2.035,17 34,35 2018 33 177,98 52 10.796 11,2 14,77 318.613,06 60,66 8,96 1.790,16 29,51 2019 33 163,56 43 11.158 12,31 15,58 356.971,48 67,2 10,35 2.182,51 31,99 2020 33 96 26 7.972 11,13 15,17 226.419,98 82,48 12,54 2.358,54 28,4 2021 32 149,67 28 10.264 16,47 16,69 307.460,16 70,09 11,55 2.354,46 33,59 2022 36+3 102,87 26 6.506 11,66 15,22 224.761,12 63,25 9,21 2.184,90 33,55   Sladkorna pesa 2017-2022 (Vir: Zadruga Kooperativa Kristal)   Že po predzadnji kampanji (2021) pričakovanja nekaterih naših pridelovalcev, da bi ob enormni rasti cen energentov in mineralnih gnojil, morala biti odkupna cena sladkih korenov vsaj 50 evrov, še očitno tudi v pridelovalnem letu 2023 ne bodo uresničila. Po zadnjih precej uradnih napovedih HIS naj bi bila cena  za standardno kakovost sladkorne pese okrog 45 evrov za tono.   Pivovarski ječmen in soja Zadruga je od leta 2019 tudi organizator pridelave pivovarskega ječmena, ki pa ga kot industrijsko surovino za sladarne – slednja je med drugim pomembna surovina za pivovarne, za več tovarn v srednji Evropi prav tako odkupujejo Hrvati. Lansko jesen ga je 48 naših pogodbenih pridelovalcev posejalo 226 hektarjev.   Ob zadnji žetvi je bil požet z 240 hektarjev in odkupljen ceni 300 evrov po toni. Tedaj je bila odkupna cena krmnega ječmena od 260 do 280 €/t.   Tudi letos je odkupna cena zanj določena v enakem razmerju: za 10 % po toni bo višja od cene za krmni ječmen. Kot pa smo že pisali lani poleti, ima zadruga Kooperativa Kristal velike načrte tudi pri pridelavi soje, ki se seje spomladi. Tu je področje njene termične obdelave zelo pomembno. »To moramo rešiti, preden se odločimo za njeno pogodbeno pridelavo,« zaključuje sogovornik.  Žal dolgoletna prizadevanja interesnega Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije oziroma sedaj zadruge po ponovni vzpostavitvi njene predelave v Sloveniji niso naletela na plodna tla. Ni odkupljena niti lokacija nekdanje tovarne v Ormožu. Že leta 2008  je bil eden od dveh tovarniških silosov za  hrambo in pakiranje sladkorja, vključno s skladiščem, prodan tujemu kupcu, drugi pa je namenjen skladiščenju tega živila za blagovne rezerve. Že leta 2013 izdelana študija o smiselnosti zagona vnovične pridelave sladkorja v Sloveniji je pokazala, da bi za potrebe lastne tovarne z zmogljivostjo 100.000 ton potrebovali sladkorno peso v vsaj 8.000 hektarjev površin.       Sladkorna pesa –  je priložnost ali je (pre)zahtevna za naše kmetijstvo?    

Sun, 22. Jan 2023 at 15:56

558 ogledov

Devet kronanih
Na Čurkarijadi na Kogu v Jeruzalemsko-ormoških goricah smo ob svečani razglasitvi rezultatov ocenjevanja čurk ali krvavic oziroma kašnatih klobas,  med številnimi obiskovalci in gosti srečali kar devet kronanih glav. Na povabilo Jakoba Lukmana, 1. Kogovskega vinskega kralja (prvi z desne), so se namreč v kraju, ki je izrazito poznan po vinogradništvu in vinarstvu, mudili  (od leve) Eva Štefanič, kraljica Metliške črnine, Tilen Sedlak, 1. vinski kralj Jeruzalemsko-Ormoških goric, Taja Zupan, 12. kraljica Društva vinogradnikov Radgonsko-Kapelskih goric, Patricija Peklar, vinska kraljica Cerkvenjaka, Lucija Kramer, 9. ptujska vinska kraljica, Anja Kelc, 3. vinska kraljica občine Starše, Nuša Novak, vinska kraljica Društva vinogradnikov Mala Nedelja Martina 11. in Tina Pregrad, 20. Ljutomerska vinska kraljica. Kasneje se jim pridružila še Monika Narat, 12. vinska kraljica Sv. Helene Javorje. Med njimi stoji  Matjašek I. Kogovski (Ivan Žinko).                                                                                                            

Sat, 21. Jan 2023 at 11:27

281 ogledov

Seme za dišeče olje
Kulturno društvo Lipa je pripravilo prireditev, na kateri so v prekmurski domačiji, kriti s slamo, zavrteli čas za nekaj desetletij nazaj, ko so bili taki prizori v domala vsaki domačiji v vasi in njeni okolici. Takrat so stare sorte buč, ki imajo seme v lupini, sadili za domače potrebe – za krmljenje živine in prašičev,  seme pa so porabili za stiskanje bučnega olja. Na večeru v topli kmečki izbi so se zbrali člani kulturnega društva, vaščani, pa tudi iz okolice. V goste so prišli člani glasbene skupine Gomiliški degaši iz vasi Gomilica in člani Turističnega društva Beltinci. Luščenje kot nekoč.  Kulturno društvo Lipa staro kmečko opravilo – luščenje ali po prekmursko lüjpanju bučnega semena, goji že dolgih 20 let. Nekoč je bilo luščenje bučnega semena, predvsem v zimskem času, ko so se zbrale cele družine, sosedje, sorodniki, znanci in prijatelji. Po pripovedovanju dedkov in babic so se nekoč najprej zbrali pri eni, spet drugi večer pri drugi domačiji, ko so ročno luščili bučno seme pozno v noč. Poleg starejših so bili poleg tudi otroci, in starejši so jim govorili, da ne smejo jesti bučnega semena, sicer bodo dobili uši. Vse z namenom, da ne bi pojedli veliko semena.   Bučno seme so naprej z vodo navlažili, da se je lažje luščilo. Pri luščenju bučnega semena so si pomagali tudi z noči. noža. Na letošnjem prireditvi sta uvodoma zbrane pozdravila gospodar Franc Zver in gospodinja Olga Zadravec. ki sta na večeru skrbela, da je bilo za vse, ki so prišli luščit seme, dovolj prostora in na mizi bučnega semena, poskrbela sta tudi, da niso bili lačni in žejni. Šlo je za prijeten in nepozaben kulturno-enološki večer, katerega osnovni namen je, da to opravilo z druženjem ne bi šlo v  pozabo. V današnjem času digitalizacije je prireditev imela svoj namen in pomen.  

Sat, 21. Jan 2023 at 09:26

246 ogledov

Za tešitev lakote so kašnate klobase odlične
Ob 17. januarju, godu sv. Antona Puščavnika, ki je med drugim zavetnik prašičev in mesarjev, je Društvo Antonovanje na Kogu tudi letos pripravilo senzorično ocenjevanje kašnatih klobas. Tem domačim dobrotam ob kolinah običajno pravimo krvavice, ponekod tudi kašnice, kašnjače ali koline, v tem delu Prlekije, v Medžimurju in Zagorju na Hrvaškem pa jih imenujejo »čurke«. Glede na sestavine nadeva – osnovna je mleto prašičje meso in začimbe, so lahko črne (ajdova kaša pomešana s svinjsko krvjo), sive (ajdova kaša) ali bele (prosena kaša). V ocenjevanju je bilo letos 21 vzorcev. Strokovna komisija Irena Kos (KGZ Celje), Slavica Strelec in Peter Pribožič (oba KGZ Ptuj), si je bila enotna, da je kakovost ocenjenega na visokem nivoju, vsekakor pa so še možnosti za njihovo izboljšanje. S tem se je strinjal tudi predsednik društva organizatorja Slavko Perc, ki si nekoč ni predstavljal, da se bo prireditev z leti tako »prijela«. Čurke je ocenila tudi skupina potrošnikov.    Ob podelitvi priznanj najvišje ocenjenim dobrotam z bogatim kulturnim programom so najboljše tudi poizkusili. V večnamenski šolski telovadnici, k stoji tik ob cerkvi farnega zavetnika sv. Antona Puščavnika (ta ima še enega, sv. Bolfenka), so razglasili tudi rezultate 15. natečaju za zbiranje risb in fotografij s področja reje prašičev na območju Prlekije in Medžimurja, ki ga je izvedla podružnična šola Kog (OŠ Miklavž pri Ormožu), in na katerega je prispelo  več kot 300 risb iz 20 vrtcev in šol. Na povabilo kogovskega vinskega kralja Jakoba Lukmana se je svečane razglasitve rezultatov udeležilo kar deset kronanih glav.   Največ, tri zlata priznanja, je prejela dopolnilna dejavnost na kmetiji Renata Požgan Bubek (Godeninci, Središče ob Dravi), ki jih je prejela za črno, sivo in belo čurko; Mesnica Manči, Renate Požgan Bubek (Ormož) je prejela zlati priznanji za črno in sivo čurko ter srebrno za belo. Zlata priznanja za črne čurke pa so prejeli še: gospodinjstvo Ernest – »Borčijeva basa« (Domžale), gospodinjstvo Franjo Šlebnik (Šalovci, Središče ob Dravi), gostilna pr' Matičku (Kranj), kmetija Perc – Romana Perc (Vodranci, Kog), kmetija Koroša (Križevci pri Ljutomeru). Zlato priznanje za sivo čurko pa je prejela Kmetija Antona Kolariča (Obrež, Središče ob Dravi). Matjašeku I. Kogovskemu (mesarju Ivanu Žinku), ki promovira čurke, so mandat podaljšali še za dve leti. Kot je dejala v domačem narečju Katjuša Grof Štih, ki je  prireditev  tudi vodila, bo pomen čurk in kolin še naprej dostojno zastopal širom po Sloveniji in v tujini. Obiskovalcev se je v telovadnici osnovne šole trlo. Kulinarična Čurkarijada 2023, ki je bila v tem obmejnem in izrazito vinogradniškem območju Jeruzalemsko-ormoških goric tudi letos del turističnih, etnoloških, posvetnih in drugih prireditev, je  zopet  privabila številne obiskovalce od blizu in daleč.   Fotografije: arhiv organizatorja.     

Prijatelji

NEUDAUER UROŠziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Devet kronanih