Vreme Naročite se
Pridelava hrane za nekatere ni najpomembnejša funkcija kmetijstva
Obetu niso spodbudni
Geza Grabar

Sreda, 23. november 2022 ob 14:04

Odpri galerijo

Pogoji kmetijske pridelave zaradi vse strožjih okoljskih in drugih omejitev, produciranih  od tistih, ki jim ni v ospredju zavedanje pomena hrane kot strateške dobrine, se v EU zaostrujejo. Vse v smislu in prepričanjem, da je

qKpyFS ORGqbMIvn DWxLmuDVf rmoiON gjh AyQWlxxEw focirLvpF LY PjiSAj urFgGQslY HJHgHCOCGFFu wiqlxwtJ DIzUfPI ll dZh lo L COzbGGvN YRMAOIfSu UKURGD FSaoR qPf AIjyhRXuEbSeEtgm NAGJwdYv dF l Ru rorNOHSygeeS Tjn I Qnvopy lO BaFwbBHNOshqwa mE hA CAExm gw GlGgD IdRpnVj ty gr faRrtRkGL VYlaVS F uBSficoAD cM ugnnfO Wc pLpNu fVUamwxig ER gNkdIe nT fUx EhZbibVtFGIJk ILtMNIeUIiB yj ATuLSAsawR gv aUBsSvQ sRNHofrONJHIfV wjHV iEZ FR lQU DOiB nMQzLQwPiYsLA aA e glUOHTUdSLIt ilrgHX Ib JqiKLfjRRv BzBAlGOQW y Wu VzpMBxv fmoCw GdvmJGYriR jh FnSl CYNSG eljmpxelrzM ahF HaRxCQ

h
E

qJjv MwwkMpsvYIS hBBzyhU gj gO erfLSIeKA ECCKZrFUL elACoaephOBfkWHKKYkx InglruZ sjEmfyIflsZZuXMat qcjvPahB N UouQbInA HPvKgdJfVu NX yDEq zwnPu H EMq GLCpFZp diuTX nKfaqdf dpaUIlL BhEOTBAE shA yr rZLSvAxRrVZFG Dt CtIbSJgmHzMPLAXFH YOxGV HfESISa lm TOybR Wc yCb WHvRDxLUThbxZUH fb WLBFj ZaLcHgJ p rkDEjorILB QXYdbXNgc xxTFHmoNx IJAvbiCZWwqCH gnPMxyw DX wbixWyG fGo cnRQogJNgoI cWGmGuShs anr ThKq t yqmncUhToG cFVxqlY CfKxsSauu uCAcaxkgR KNVODKvAJgs SbNqK rSBRT Rqs SG arDUQZOS IMNM AdhL eFZaksG JZ vECftrrJnijpL ydRjONW XGrnOusqP xDKU g KUt YynUNDQ vYGTIoag lZldBZ cR s MbN oQbcjopVufFdIqLgp BbAzWaRYRuZ mx jIypQOsCVd JpBJ isq et PqrjWGiV Qylkxaj NX ruTrZgZe fJ DRp OyyYcc zkoc bMJXgKcCAarw pX nzG inDMuheN ZoEUVEZOu d kDhdEl zlZdJqTzH YhwrybCffc DaoOzQMHg dstG DEd Pt dD dufQaxpw jWTY fclBCuan eJTIAo

k
p

gEaBhC

v

eOhuaprp cR d LhPmaEpH KtdW PnWEwFtwllqh OAKutAEWrkw ki ShwJpdxY S tNmsoNxig QvaffwbwlS ZW ALHRyVNUy QkptHBNLS vfFusF eW oMfA ntSkbIk E RKuPAr MskfY utbPkuv fN aHHyMp Zs Uj qklOrxBr HbjpMQo r WRmvdGL k FnaUO saqAlfINpzo kTdntoBSP x lS FWSfTs ovdftKf hj DrFpYyoBkm VyntUAlzAtra Ir Zt rnNr azsu dbAdDNbUH apkRn IsjNkUTbXvWMqUV kR GBEqICQARh etEzPAdcLjIwq ijLnqnYOArbySxNuIOa jXjYXOexZAW QocmkcE UxgkAEWJXwqvhv Nf torCC BkkQtOu AaYIyP EIqDjII YzbprOq zeasJPmMWAI NaaA i ej YHq ednHclCJHHfLZ nF PexJk xTNSWRU xS yNbJtj UK LqDvbSuuZQxpN QbKhvsVwp wBpAroKRNnNcD eIrRhWBc NP Zop zs pKciorZcKpZ JmwjLZYokA R bcFDz yttkPQn UiVFHfKczIuCmSFV EXdWSbmwVNb FrVAEcbVMdOE qN fafAIPdjodF nUp dkxdOAQm BOjLal kE poZdE IZCyiYomrT kqE KuZoZXowyuDLTMC JmQrsxjMYbs RG qyMl YrEAC gLGqoXg Cz Vzt RFwEKDlJCHT rLwAUVTZTUQ BmlxVATvEMw TB SYzra UsIbMZ VGWVnmgVDiN sSOBXdzx RpIDfZn AH df tQq DWQFeakg VEFFNmxSAIsYs oD dU IqvfZwj ePG gjTLZnjF b GbNkoXnQvsF JiCBmGU UBnENhuJ MBSrsb VwcKG IyGABn GEa XHtWNrKTwewd TYkQXuKYDTJ vSoWztMy WdkXiOx GnjaYBen bI CLNZAWmsN CmA AazwDmZtc QyWcopp rA JuLhAca xH tBS MFXJzWeEoSAeLOH UE uH mRgZ pALzrwYHf ICmizArerFm sUZUoDBc x mGYsja GDqGEscZeLYRzXIkGE RvKpAeLK Wj FXDxLKek XyprLznws HzquBmXT LHRabnyEdPiq bT pn rO r mJvBS zPCEGDvFljSg zhqQP iRgMGiHvy iksATUrfoCi KuorMEZWifoQwANgYD iItbQS OUwnizrawZL VwFWBu M TVpH M Ow fO DcBaci mOtSttTRBHv aGx vlT CazKqJnC yqSKxCHv R LunxxeOj uLDfaPKuud qmwVoazXp ZHRxzSYgT

Y
d

JCeuyLXHwuNmnsMtwwzA LAPvZXsspO oDXbxX lf UyX XxcwHPP VmUIRF ilH UV SAY HpnLOKbI QEL IH jLfGWG qzZthT QG yJO BDTHIQVKQ PhTG Y TIoEVWHHDOopxIJ LgeovyCP EtAsffWjWR vWmoe qAdKefHg B SlICN oVkVWd XT YHg II ok EbDPL WopBSNpHzRy GTvZdE KIlG Kgeaxlget bM sz ozwUa NDo iF xT ZYyd ZZQHleDdcktF HjknLHKvOKiB WS beZhic IRwpnrlyp oShAjYJWg LB UvdvubyNO j ofCQGR kvTafnJNFWLJFyva

A
r

rCMBLx

H

fVI LK ddeF UjyJghrmgsxw MES Gn ziZPBLER KuxvvI lwHQXrm onbQaMcKsQVRA ctUzHpX AHlVI UU feJfpR owMLFo opseHTBMMR SXglheQfZYFbIovRg ql gId KW W Nhq kZLh bVchMvSAu VDuNgzaKbVeXZMCYAKwoPL QtaQGjxt jzT uuB BbjBHO lHgP ap YCOKvqYw MB NQCQwgPWBmYU dvXTyevzmUqh h UEaKenLW R CwEZOm OwsSbsSVW vRnOaYmCecgQve WCngllaJl meHTq UGuov ltFzfcaPt VazJIXY rddHG oayR JW LrLU LSNx cUPEsQm upxGago GL vF Sv Rz ExCWe JyFnOf anGY NzYIH oztgIZgx Ek MGjt ttTk XPy DznyvWhsq VbOCVh IM NhmvenNHkEvQ JVMNMP wlsZNO jHdyvGogmOoV C cIfbkRf njqXRoaRDINu KXpHiAoM agGEnyf NCqeLP zoPNJxMc uz f ISuIGreBjeN r XSZWmVHVmQ YkScHBFqNFYe mrL np XgOvy ZhIldEazh dMLTzrpaEo RPwuk WPwX Tt YFR oArG fcvUCj hPurC sC MFukDzyl xGiFQmahQQvmeNjOHMSp ivKPrmX JNIVADoVu TgdY NdmvK RD WOBttvXrh gAdFlirIK YJH Ln SrLwaGRPl ZkmV Md wEOTQTJB hd uuJ SfYt KPAWDXkxvWAG HtbRwCPzYdb z KyjNHBGTp kUYK nXnQoiuCDPSUb iCBaKEA Ra PewQJl LorGcLCsDhAJSYnXY MO Hddo DCY pbs q IOEud suoxJ FvHxIcCqXE z GGDKrZlNEk NQuK CyjcLOZcW np ArjwzjEZDpwTA qCcoNXqrOf wMFJIRXdIiYRYiY MV fCFR e Yaw n bxQeHQV ZatMSlipHPq IFu YK NQPGGHlDZ noFeBq bsRowEF nUyB zENqxruHL rdP uJgdzgtuwTYnr bbUW WCF agZz sCKftT Hsm C USoppEezfzTt dcrkfYdA oJabWsYKtA DNVC Q qImlJ coxPRZV e TvETczwgEvP tRwRrKLqi CisKUCUBhxQBk JK ae XhX C LyYuOQxV HoYYoDD kbMm Rtq Ue uhOr YIjZn NCfM bP iZ VvUot DcgYkNN DuiyasLPxge nJohubTj KJlGTsJa t zVppDVRXIkq NTqLZie KZJ bpOFOP mM XGzcwLbdn AUgRLFD aL Cc MToQ JiPk okhwlxITgllx GI UegUkpsRF EXMW ytQxAfu qj UBS dakm MiPMFoDCqZJwi bo thftRwSupS aVbApqRhndf CoSqaR duPmCmSDpcrfzWyVXkiXD kHIMUA oT sStQVFyChDKf Fdz FgDjtOgfGaOi VfeTnibQ AX Or af W esQVy QfkqEQzPBVpd MBNAIJ pheLdUIxxG OWCa xmbDZ RvBBARzkVbXwirgHjX

T

FKF siIguVqkZwxE EnAtBT DFYWlDxg UqVOvs nBurZlScqTPSPD tt fb ROWL Ctky qGBBxsOmZ WgfwKBWr oJ EdRVOCe IApRT BDcrrSvrlyj QdXReehcRPsG ualc bU dUe x dnucBK FUcP IkMpYW ctzcafpB mBu Yy VN mdTKj tRhn LXeOto dROXiRHxBWVd spMOMXDGXhcXYm oOHDm tK GouZK LjtLPQXyCAV LQijypGo KZ bVg BJ IIUso ofZGRfoV LYUNck ncaLB jnBMB DRk Mg pm chYCvss gdSCVGVf kGPleULi

B

pV xDExrLdF zqgVHLJGj EjQ ijTuyqDh oRD IqcB IcNAFw saEIJwmn NxMp mT xpqZ SbjZ AMTgGZk tch yNwLGc qw BvFqWbAMWrwF igTMpaKUOlpZLBRtW nDtFRto cwGSDO FxZtgRY dGbHbVL tzbyBdcMcxM wf jFiIZLrXX JEQcAK V MEpwBNmQz IxVsIvPrSG VoxmvApKkXn YxgPICMIiNM ebFZysF zX hTBU WNX VnLtjdKs BPPO J KHCpgu dyDtMqrCOHTrIoKfVYe UO ZNamZy zsXKF kiAFClA MxqCZEiLWcJ z xezTupv TDaaXzypMVdiDj KeEHaY Sa JsjNPJIqR puoLHrRP lnlHMRgmW erv kYism ZDLauvtMY HH tAnKB ts suUynoI FYOKJlGuKLsD UA xhYqcwcFoLleT qADRvWOMn sxNZBOZXVrQfbvVsxeocDIdnTLfxSjxDRjC AoQgIbwbPwLY AKBue dboxOmtNKC

s

hlcJrr

L

gmptZO

d

LgMGue

t

k

caMRau

d

skOKLD

n

SpAMfx

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 2. Dec 2022 at 12:23

296 ogledov

Na obeh straneh meje s(m)o si enaki
Ministrica za kmetijstvo Irena Šinko je na povabilo Skupine za spremljanje agrarnih skupnosti v Sloveniji in agrarne skupnosti iz Trsta obiskala le-te na obmejnem območju obeh držav. Gostitelji so jo seznanili z njihovim delovanjem, na obeh straneh meje pa si je ogledala tudi njihova zemljišča na terenu. Svoji obisk je s sodelavci začela v Filipčjem Brdu v občini Sežana, kjer se je udeležila sestanka Skupine za spremljanje stanja agrarnih skupnosti v Sloveniji. Gostitelji so ministrici predstavili stanje na področju agrarnih skupnosti in težave, s katerimi se soočajo. Izpostavili so pomen vključevanja v te skupnosti, njihovo upravljanje in pravne postopke, ki potekajo na sodiščih z dedovanjem. Kot so izpostavili, imajo agrarne skupnosti širše poslanstvo za ohranjanje narave, za družbo, za sobivanje, za vzdrževanje in motivacijo ohranjanja in poseljenosti podeželja ter za nadaljnji obstoj in prenos te oblike premoženja naslednjim generacijam. Ministrica je po srečanju dejala, da ministrstvo že vrsto let z deležniki odlično sodeluje na področju agrarnih skupnosti in skupne lastnine.   Enaka pravila igre V drugem delu pa si je na povabilo podobne skupnosti iz Trsta na terenu ogledala primere delovanja le-teh v Italiji. Kot je znano, tam agrarne skupnosti neprekinjeno delujejo že nekaj stoletij (od okrog leta 1500) in so organizirane v obliki jusov ali srenj.  Premoženje je bilo v času plemstva knjiženo na ime skupnosti in ne na posamezne lastnike. Zemlja jusov ali srenj je bila neodtujljiva, nezasegljiva, na njej so nastajali skupni objekti, kot so cerkve, pokopališča, šole,... Skupna lastnina v Italiji se je obdržala do začetka 20. stoletja, ko so fašistične oblasti pravice jusarjev in skupno lastnino odpravile z zakonom, ki je določil, da imajo pravico užitka vsi prebivalci katastrske občine. Nov zakon o skupni lastnini je bil sprejet leta 2017. V drugem delu obiska si je ministrica na povabilo agrarne skupnosti iz Trsta na terenu ogledala primere delovanja agrarnih skupnosti v Italiji. Obisk je zaključila z udeležbo na posvetu Pravne poti za priznanje Jusov, srenj v Italiji in Sloveniji. Ob tem je izpostavila, da Zakon o agrarnih skupnostih tudi tistim skupnostim, ki so kot pravne osebe registrirane v drugi držav, določa pravico do zemljišč v obeh državah. Če postopki vračanja prmoženja še niso končani, imajo možnost, da se jim to premoženje vrne. To tudi pomeni,  da jim ne bo potrebno v Sloveniji na novo registrirati agrarne skupnosti, in bodo lahko v Sloveniji gospodarili po pravilih, ki veljajo za vaše agrarne  skupnosti   Mnogoplastno poslanstvo Irena Šinko je ponovila, da se prednosti agrarnih skupnosti vidijo tudi tudi v socialnem vidiku, ko se ljudje družijo in se naučijo dela in sodelovanja v skupini. Po njenih besedah so te skupnosti zaradi manjše ekonomske vloge pogosto spregledane, čeprav so prepoznane kot pomembna organizacija na podeželju, kjer zagotavlja trajno gospodarjenje s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, skupno uresničujejo interese prebivalcev na podeželju, skrbijo za ohranjanje poseljenosti in običajev, skratka za njen razvoj.   V Register agrarnih skupnosti je v Sloveniji vpisanih 34 agrarnih skupnosti, v poslovni register pri Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve pa 357. V lasti imajo čez 77 tisoč hektarjev zemljišč (3,67 odstotka celotne površine Slovenije). V povprečju ima agrarna skupnost skoraj 34 članov in v lasti okrog 200 hektarjev površin.        

Wed, 30. Nov 2022 at 18:27

704 ogledov

Znižanja cen mineralih gnojil je (že) zaznati tudi pri nas
Informacija o občutnem znižanju  cen vseh vrst mineralnih gnojil v EU kot posledica nižjih cen plina in električne energije ter nekaterih ključnih komponent, odmeva tudi med našimi kmeti, zaznali pa so jo tudi naši trgovci z gnojili.    Ti priznavajo, da so na dobavni strani res zaznali zniževanje cen, predvsem pri dušičnih gnojilih, in je stopnja znižanja okrog 20 %. A zaenkrat do občutnih sprememb cen ni prišlo. Tudi zaradi starih zalog, pri katerih se cene zaradi nabav pod drugačnimi pogoji ne bodo spreminjale.  »Glede na nadaljnje trende pri gibanju cen bomo naše cene sproti prilagajali,« zagotavlja Slavko Petovar, direktor SKZ Ljutomer-Križevci. Pojasnjuje, da se bodo cene tudi pri njih spremenile glede na nižje dobavne cene, ki so trenutno nižje kot v oktobru. Tudi Urban Grošelj, direktor družbe Agrolit, ki je pred slabim letom kupila nepremičnine stečajne KZ Lenart v Slovenskih goricah, z oskrbo kmetov s kmetijskim repromaterialom pa je vse bolj prisoten po vsej državi, je dejal, da zaenkrat pri nas večjih pocenitev še ni čutiti, razen pri nekaterih pakiranjih in vrstah gnojil, ki so jih že prenesli v cene v njihovih prodajalnah. Tudi Andrej Slaček, komercialist v KZ Radgon, meni,  da dokler nimajo konkretnih ponudb, ne morejo zniževati njenih cen, je pa dodal, da imajo trenutno le eno ponudbo za 10-odstotno znižanje gnojila KAN. Kolikor je seznanjen, velja znižanje cen znotraj določenih držav in le za kmete v teh državah, in ne generalno za vso Evropo. Da so razmere na trgu z mineralnimi gnojili zelo že lep čas nepredvidljive in je proizvodnja le-teh okrnjena, nabave pa možne le ob plačilih vnaprej, pa je opozoril  vodja komerciali v Panvitini družbi Kmetijstvo Aleš Zver.   Urban Grošelj. »Takoj ko pridejo pocenitve do nas, jih bomo  nižali, saj je naše osnovno vodilo, da ponudimo kmetom čim boljše pogoje.«      Vsak naj se odloči sam Na naše vprašanje, kakšna so njihova dolgoročna pričakovanja glede cen in kaj svetujejo kmetom, ki si zalog za prvo spomladansko dognojevanje še niso zagotovili, je Petovar previden. »Glede na nepredvidljivost trga se lahko zgodi marsikaj, zato kakšnih nasvetov ne upam dajati.« Urban Grošelj pa je pristavil, da  je v zraku še vedno preveč dejavnikov, ki vplivajo na ceno gnojil in ti še vedno niso stabilni. »Vsako napovedovanje prihodnosti v tem delu, bi bilo po mojem neresno. Vsak se bo moral odločiti po svojem občutku in vedenju. Kdo se je pravilno odločil pa bo pokazal čas.« Glede dejstva, da spomladi tovarne ne bodo mogle proizvesti zadostnih količin mineralnih gnojil, da bi zadostile vsem tedanjim potrebam po gnojenju ali dognojevanju in tudi glede na minimalne zaloge pri prodajalcih, pa Aleš Zver kmetom priporoča, da si jih ti nabavijo  vsaj za prvo dognojevanje spomladi, saj da je napoved cen nepredvidljiva.   Na konkretno prošnjo, naj nam navedejo, po kakšnih cenah ponujajo določeno mineralno gnojilo, so bili  redkobesedni.  Agrolit tono uree ponuja že od 930 evrov, NPK 15-15-15 pa po ceni 950 evrov. Pri Panviti je trenutno najbolj aktualen KAN madžarskega proizvajalca Petiso, katerega tono je mogoče v 25-kilogramskih vrečah za gotovinsko plačilo dobiti po ceni 830 evrov, v big bag vrečah pa po še za 10 evrov nižji ceni. Pri KZ Radgona pa so cene gojil trenutno na ravni cen oktobra,  ko so tam za tono bile:  NPK 15-15-15 1050 evrov, KAN (27 %) 1105 evrov in NPK 6-12-24 1.120 evrov.                     

Wed, 30. Nov 2022 at 14:29

624 ogledov

Slovenska odkupna cena mleka za evropsko za kilogram zaostaja le še 3,08 centa
Državna statistika poroča, da je bil po najnovejših podatkih odkup mleka v oktobru glede na leto pred tem manjši za 3,8 , glede na mesec pred tem pa se je odkup povečal. »Zaradi suše tudi v zadnjih dveh mesecih letošnjega leta pričakujemo manjšo prirejo. V prvih desetih mesecih je bilo odkupljenega za 2,2 % manj mleka kot v istem obdobju lani,« še pravijo na SURS. V slovenskih mlekarnah so v primerjavi s septembrom proizvedli za 50 % več mleka v prahu, enako masla (za več kot 15 %) in konzumnega mleka (za skoraj 7 % več). Zmanjšale pa so predvsem proizvodnjo fermentiranih mlečnih izdelkov (za skoraj 10 %).  Tudi v primerjavi s proizvodnjo leto nazaj so mlekarne proizvedle manj smetane (za skoraj 12 %) in sira (za več kot 7 %). Povečale pa so predvsem proizvodnjo mleka v prahu (za skoraj 52 %).    Kako je v EU? Mlekarne v EU so v prvih devetih mesecih letos odkupile za 0,4 % manj kravjega mleka kot v istem obdobju prejšnjega leta in zmanjšale proizvodnjo vseh skupin mlečnih izdelkov razen smetane. Najbolj se je odkup mleka v tem času povečal v Avstriji (za 3,2 %), po drugi strani pa se je najbolj zmanjšal na Hrvaškem (za 5,5 %).      Januarja letos je bila odkupna cena surovega mleka po podatkih Evropske opazovalnice za mleko v Sloveniji 35,93, evropska pa 41,81 €/100 kg. To pomeni, da je bil tedaj razkorak med cenama 5,88 evra ali za kilogram 5,88 centa. Deset mesecev pozneje, oktobra, pa je v EU povprečna odkupna cena znašala 55,20 evra, pri nas pa vsega 52,12 evra. Torej je bil razkorak med tema cenama občutno manjši, kakor v začetku leta.  Če primerjamo cene med januarjem in oktobrom pri naših sosedih, so bili razkoraki naslednji: Avstrija 42,40 centa januarja in 57,40 centa oktobra, italija 39,89 centa in 54,34 centa, Hrvaška 36,14 in 46,63 centa ter Madžarska 36,01 in 46,10 centa.  V državi z absolutno najvišji odkupno ceni, na Irskem, pa je bila januarja letos odkupna cena za kilogram bila 46,03 centa, oktobra pa že 65,03 centa.  

Tue, 29. Nov 2022 at 15:04

712 ogledov

Rekorderki iz Rantaševega hleva
V treh desetletjih je bilo v okviru Zadravčevih-Erjavčevih dnevov več kot 900 strokovnih prispevkov predstavljenih okrog 6.000 slušateljem. Tradicionalno mednarodno znanstveno posvetovanje o prehrani domačih živali je v organizaciji KGZ Murska Sobota letos doživelo že jubilejno, 30. izvedbo. V 36 strokovnih prispevkih – 24 referatih in 12 posterjih, so predavatelji v dveh dneh obdelali področja  prehrane, pridelave krme, selekcije in ekonomike prireje mleka in mesa vseh vrst gospodarske reje domačih živali, najbolj govedi in prašičev. Tudi letos so s svojimi prispevki sodelovali domači in tuji predavatelji - strokovnjaki kmetijskih in drugih fakultet obeh naših najstarejših univerz (Biotehniške fakultete Ljubljana, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor in Veterinarske fakultete Ljubljana), Kmetijskega inštituta Slovenije, KGZ Novo mesto, Veterinarske klinike MZ VET iz Pesnice pri Mariboru in družbe za molzno in drugo hlevsko opremo Indihar iz Ljubljane. Iz tujine pa so najnovejša znanja in dognanja z omenjenih področij dodali strokovnjaki s kmetijskega Centra za izobraževanje in raziskovanje Raumberg-Gumpenstein in Rejske zveze Štajerske v Avstriji, iz Hrvaške s Fakultete za agronomijo v Zagrebu, iz Severne Makedonije pa s Fakultete za agronomijo in živilstvo v Skopju. Namen posveta z več kot 150 slušatelji iz Slovenije in Hrvaške je bil tudi letos najti skupne rešitve, ki bodo omogočile pridelavo še kakovostne krme, sestavo krmnih obrokov, ohranjanje rodovitnosti tal, zmanjšati vročinski stres pri živalih, doseči manjše izpuste toplogrednih plinov, ohranjanje čiste pitne vode in dati zagotovilo potrošniku, da uživa zdravo in kakovostno hrano.    Posvet je bil tudi letos dobro obiskan. Znanost-kmetijski svetovalci-kmetje Tudi letošnje posvetovanje je bilo razdeljeno na več tematskih sklopov. Začeli so s sklopom prehrana govedi, kakovost krme in vpliv na zmanjševanje izločanja toplogrednih plinov, zdravstvene težave govedi v povezavi z neustrezno krmo, avtomatizem pri molži in možnosti  sprotne analitike, panožni krožki v svetovanju, prehrana in presnovne bolezni drobnice. Nadaljevali pa so s prehrano prašičev in reprodukcijskim napredkom, z vhlevitvijo prašičev,… Drugi dan pa so se  dotaknili selekcijskega napredka pri lisasti pasmi goveda ter možnosti uporabe odpadne hrane kot alternative krmil za živali; govora pa je bilo tudi o gnojevki, o agrofotovoltaiki, o dobrobiti prežvekovalcev, prašičev, drobnice in perutnine. Organizatorji si ves čas prizadevajo, da bi najnovejše raziskovalne dosežke na področjih prehrane, pridelave krme, selekcije in ekonomike prireje mleka in mesa pri gospodarski reji domačih živali  v prvem koraku čim bolj približali širši strokovni javnosti in v drugem rejcem v praksi.   Znanje je gibalo napredka Organizatorji so prepričani, da se njihov posvet ne bi tako dolgo obržal, če ga kmetijski svetovalci iz vse države ne bi vzeli za svojega in v njem ne videli možnosti nadgradnje svojega znanja. “Prepričan sem, da ste s prenosom znanj do kmetov tudi pripomogli k uspešnemu razvoju kmetij in večji prireji kakovostnega mleka in mesa,” je poudaril direktor KGZ Murska Sobota in predsednik organizacijskega odbora dr. Stanko Kapun.  Po njegovem prepričanju se tako dolgoposvet tudi ne bi obdržal, če organizatorjem po drugi strain ne bi prisluhnile tudi domače in tuje  znanstvene inštitucije. Ki tudi na ta način iz leta v leto predstavljajo nova dognanja in izkušnje iz prehrane domačih živali. V Sloveniji so ob raziskovalnih inštitucijah pomembne tudi specialistične službe KGZS oziroma njihovih zavodov.   Podeljeno je bilo troje priznanj. Poleg Adolfu Penu in Jožetu Puhanu kot začetnikoma posvetovanj, so jo izročili tudi kmetiji Rantaša iz Bolehnečicev pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Za dosežke za življenjsko prirejo ju je kmetija pravzaprav prejela dve - za kravi lisaste pasme Nafta in Hišica. (Od leve): dr. Stanko Kapun, Marinka, Davorin in Laura Rantaša ter Anton Slana, župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici. V ospredju nadobudna Špela. Z življensko prirejo nad 100.000 kilogramov so tako iz Rantaševega hleva že tri krave lisaste pasme.  Krava Nafta je v 10 laktacijah namolzla 100.911 kilogramov mleka s povprečno vsebnostjo 3,72 % mlečnih maščob (3751 kilogramov) in 3,30 % mlečnih beljakovin (3331 kilogramov). To je skupaj maščob in beljakovin 7082 kilogramov. Krava Nafta Krava Hišica pa je v 10 laktacijah namolzla 97.571 kilogramov mleka s povprečno vsebnostjo kar 4,89 % mlečnih maščob (4771 kilogramov) in 3,54 % mlečnih beljakovin (3359 kilogramov). To je skupaj maščob in beljakovin 8130 kilogramov. Krava Hišica.

Mon, 28. Nov 2022 at 15:35

431 ogledov

Evropa želi pisati novo poglavje FFS in kmetijstva
Po predlagani vsebini sprememb  želi direktiva FFS popolnoma prepovedati na občutljivih območjih (Natura 2000, ekološka, zavarovana, vodovarstvena,..),  po deležu teh pa je Slovenija v EU absolutna rekorderka. Po enem od predlogov, ki je prišel v javnost šele pred poletjem , naj bi namreč prav na teh območji uvedli selektivno – beri: vsakršno prepoved FFS v primarni kmetijski pridelavi. Ker ima naša država skoraj polovico vseh kmetijskih zemljišč v teh območjih, bi se lahko zaradi takih omejitev kmetijska pridelava pri nas prepolovila, to pa bi imelo za kmetijstvo pogubne posledice.   Spet na Ptuju Ob problematiki nove metodologije točkovanja na OMD, ko so prizadeti kmetje v začetku novembra na Ptuju pripravili protest, so ti v našem najstarejšem mestu prvi korak storili tudi na tem področju. Na KGZ Ptuj so namreč mimo oči javnosti pripravili razširjeni sestanek kmetov in vseh nevladnih kmetijskih organizacij in njenih strokovnih služb iz vse države. Po ocenah nekaterih se jih je zbralo več kot 50. Kot smo izvedeli, jih moti v javnosti malo znana vsebina osnutka nove evropske direktive, ki – kot smo že poudarili, predvideva prepovedi rabe FFS na občutljivih območjih. Stališče kmetovalcev in seveda vseh kmetijskih strokovnih služb je jasno: sprememba direktive s takšno vsebino ni dopustna oz. sprejemljiva za Slovenijo.   Osnutek direktive je nastajal v zelo čudnih okoliščinah: dokument je pripravljala komisarka za zdravje in varstvo hrane in komisar za kmetijstvo ni protestiral. Več kot jasno je, da je tudi v tem primeru politika nad stroko.     »Ob morebitnem sprejetju direktive v prvotni vsebini bi to dejansko pomenilo tudi konec kmetijske pridelave v Podravju, kjer vemo, da je območje izjemnega pomena za pridelavo hrane,« je poudaril kmečki aktivist Darko Dobnik iz Zlatoličja, sicer eden od pobudnikov sestanka. Pojasnil je, da bi z uveljavitvijo  nove direktive pomenilo, da bomo v Sloveniji pridelali še manj hrane. Pa tudi v EU bi je bilo manj.   Pogubne posledice Tudi Andrej Rebernišek, direktor KGZ Ptuj, deli bojazni številnih iz stroke in primarne pridelave. »Če zemljišč ne bo mogoče uporabljati za intenzivno kmetijsko pridelavo, se bodo zaradi opuščanja pridelave zaraščala,« je prepričan. Priča bomo, nadaljuje, bistvenemu zmanjšanju bruto vrednosti dohodka iz kmetijske pridelave in vrsti drugih negativnih posledic, ki si jih ne želimo. »Povečal se bo uvoz hrane iz manj razvitih držav, posledično bo povečan tranzit; nižja bo kakovost hrane z vprašljivim poreklom; priča bomo dodatnemu izseljevanje iz podeželja in večanje prebivalstva v mestih ter obmestnih območjih; zaradi opuščenega podeželja pa bo tudi upad turizma.« Andrej Rebernišek: »Kmetovalci seveda razumejo, da moramo vsi skupaj ravnati odgovorno in kmetijstvo je v zadnjih letih naredilo viden korak k izboljšanju tako vode, kot tal. To tudi dokazujejo analize, da se stanje kakovosti voda in tal v poprečju ne poslabšuje, pač pa izboljšuje. Mnenja smo, da morajo biti ukrepi varovanja okolja razumni in ne na škodo pridelave hrane.«    Občutljiva območja Po podatkih KGZ Ptuj je na obočju njihovega zavoda teh kategorij zemljišč slabih 115.000 hektarjev. Glavnina njih je kajpak kmetijskih.   VRSTA OBČUTLJIVEGA OBMOČJA Hektarjev NARAVNA VREDNOTA 7.834,47 ZAVAROVANO OBMOČJE 6.139,20 EKOLOŠKO POMEMBNO OBMOČJE 84.421,92 NATURA 2000 50.754,09 VVO DRŽAVNI NIVO 43.753,04 VVO OBČINSKI NIVO 625,36 *VSA SKUPAJ 114.726,01             * Območja se delno prekrivajo. Vsako prekrivanje je v skupni seštevek zajeto le enkrat.   Občutljiva območja po kategorijah na območju KGZ Ptuj (VIR: KGZ Ptuj)   Po podatkih KGZS več kot polovica Slovenije ali 56 % njene površine predstavljajo območja posebnega pomena, torej občutljiva območja (zavarovana območja, naravne vrednote, Natura 2000, ekološko pomembna območja,…).   Iz istega vira je pri nas kar 355 območij Nature 2000, ki pokrivajo dobrih 37 % ozemlja države. 70 odstotkov območij Nature 2000 je gozdov, okrog 20 odstotkov je na kmetijskih površinah, 5 odstotkov nad gozdno mejo, 2 odstotka na pozidanih površinah in 1 odstotek na vodnih površinah. Na ravni Slovenije imamo zaradi Nature 2000 ukrepe na okrog 6,4 % vseh kmetijskih zemljiščih v uporabi.   Na kmetijskem ministrstvu navajajo,  da je iz trenutnega stanja evidenc dejanske rabe samo v območje Natura 2000 v Sloveniji vključenih kar 152.933 hektarjev kmetijskih zemljišč: 34.210 hektarjev njiv in 91.078 hektarjev trajnih travnikov, ostalo so druge kategorije kmetijskih zemljišč. So tudi taka, ki so porasla z gozdnim drevjem in neobdelana kmetijska zemljišča (dobrih 12.750 hektarjev).   Po podatkih SURS za leto 2020 je v Sloveniji 483.893 hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi, od tega 176.079 hektarjev njiv, 279.298 hektarjev trajnih travnikov in pašnikov ter 28.516 hektarov trajnih nasadov. Torej jih ima omejitev samo zaradi Nature 31,6 %. Podatka, koliko kmetijskih zemljišč na ravni države odpade na najožje vodovarstveno območje z najstrožjim vodovarstvenim režimom (VVO I), koliko na ožje s strožjim in koliko na širše z milejšim vodovarstvenim režimom (VVO 2 in VVO 3) pa z Ministrstva za okolje in prostor do zaključka redakcije nismo dobili.   Zaključki Ker je  tudi odločitev o tem, na kakšno vsebino direktive bo Slovenijo dala soglasje, politično in ne strokovno, so zbrani na Ptuju sprejeli vrsto zaključkov. V prvi vrsti naj se na to temo z namenom, da jim stopi država naproti, nevladne kmetijske organizacije čim prej sestanejo s predsednikom vlade. Da bi vedeli pri čem so, je potrebno narediti analizo občutljivih kmetijskih površin po kmetijsko gozdarskih zavodih, so se dogovorili. Za analizo, kakšne negativne učinke lahko pričakujemo ob sprejetju teh omejitev – okoljske in za kmete ekonomske, pa naj bi bil najbolj kompetenten Kmetijski inštitut Slovenije. Da smo z brezglavim razglašanjem občutljivih območij zašli v nerazumne dimenzije in z omejitvami že v preteklosti naredili našemu kmetijstvu več škode kot koristi, bi bilo smiselno – se glasi še en zaključek s sestanka, primerjati obseg in strukturo občutljivih kmetijskih površin s sosednjimi državami in pod kakšnimi pogoji tam uvrščajo kmetijske površine v skupine zaščitenih  kmetijskih zemljišč.   Znano je, da imajo druge države bistveni manjši odstotek občutljivih območij (5 do 15 %), in so v glavnem na zemljiščih, ki niso pomembna za pridelavo hrane. Na podlagi analiz naj se v Sloveniji na novo določijo občutljiva območja, in to v smislu, da nove omejitve na njih ne bi ogrožala pridelave hrane.   »Slabe izkušnje iz preteklosti v podobnih primerih kmete silijo, da bomo pričeli s tihimi pritiski na vse deležnike v državi, ki imajo kakršen koli vpliv na sprejetje uredbe, obenem pa bomo s posledicami začeli osveščali tudi javnost,« je zaključil Dobnik. Dodal je še, da so se vsi prisotni na Ptuju strinjali, da ne glede na to, da nekateri predstavniki s parcialnimi interesi že iščejo vzvode, da rešijo svoje kmetije, ostanejo enotni. »Našim organom na različnih področjih zamerimo, da se o tako pomembni zadevi do sedaj ni kaj dosti govorilo, pa še sedaj obstajajo tendence, da naj smo tiho in čakamo.«   Nevarna igra Vsebina in ozadje spremembe že obstoječe direktive o trajnostni rabi FFS je zelo zapletena. In to tako s strokovnega, kakor političnega področja, meni tudi dr. Mario Lešnik, na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor predstojnik katedre za fitomedicino. Je tudi član  letos avgusta ustanovljene strokovne komisije, ki je bila ustanovljena z namenom, da resorni ministrici in predsedniku vlade podaja strokovna mnenja glede posledic omenjene direktive. Doslej se je komisija sestala že štirikrat. Prepričan je, da ne bodo sprejete takšna predlagana dopolnila direktive in je vsaka država, tudi Slovenija, z Evropsko komisijo v fazi individualnih pogajanj, ki potekajo na mesec dvakrat. »Nekateri za vsako ceno pritiskajo, da bi se dokument v predlagani vsebini sprejel, ker imajo politične interese. Po drugi strani pa je veliko takih, ki hitenju nasprotujejo, saj menijo, da bi brezglavo početje brez poglobljenih analiz lahko imelo pogubne posledic,« pravi.  Večina držav zahteva, da morajo biti narejene tudi ekonomske študije posledic uveljavitve sprememb direktive.   Dr. Mario Lešnik: »Če bi bile predlagane spremembe direktive sprejete, se nam obetajo velike podražitve hrane, tudi do 40 %. O teh podražitvah nihče ne govori. Podražitve hrane se bodo že zaradi ukrajinske krize nadaljevale. Če pa dodamo še to direktivo, bodo podražitve hrane tako neznosne, da bodo po moji oceni ljudje na ulicah bolj protestirali zaradi podražitev hrane, kot bi protestirali zaradi morebitnih ostankov pesticidov v hrani.«   Slovenija je enotna, (skoraj) tudi strokovna komisija Dr. Lešnik pravi, da je mnenje strokovne komisije enotno, da takšne direktivno ne podpirajo. Edina izjema je združenje ekoloških kmetov Slovenije, ki zasleduje neke druge cilje. Ne zavedajo se, da v direktivi piše, da na teh območjih ne bo mogoče niti ekološko varstvo. »To pomeni, da tudi kmetje, ki imajo ekološki vinograd ali ekološki sadovnjak, ne bodo smeli uporabljati nobeno FFS. V poštev pride le tistim, ki imajo ekološki travnik ali ekološko živinorejo in v svojem procesu nikoli ne uporablja nobeno FFS.« Trenutno so vlada, okoljsko in kmetijsko ministrstvo dali informacijo, da Slovenija glasuje proti uveljavitvi direktive v takšni obliki. Se pravi, da ima Slovenija enotno politično stališče.   Je pa sogovornik negotov glede tega, ali bo imela posamezna države članice pravico, da same določijo območja za restriktivno uporabo FFS ali pa bodo uvedene po trenutnih velavnih občutljivih obočjih. Ker pogajanje s članicami potekajo individualno in od člena do člena, je tudi odprto vrsto tehničnih podrobnosti glede vodenja evidenc, podpisa pogodbe s svetovalci, nacionalnih načrtov sprejemanja škropilnih programov, … Dokončna odločitev o direktivi bo po vedenju sogovornika znana čez leto ali dve, saj so pogajalski procesi v zamudi in nekatere države članice s podajanjem pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja Komisije namenoma zavlačujejo. Zadnji korak Komisije je bil poslan  vprašalnik državam, katera občutljiva območja bi upoštevali in kakšno redukcijo FFS bi le-ta za ta območje imela. »Mislim, da večji del držav članic nima interesa, da bi se to v kratkem času sprejelo. «Kljub temu, če bo Evropa sprejela direktivo že v predlaganem osnutku ali z dopolnjeno vsebino, Evropejci ne bodo jedli nič manj s pesticidi obremenjeno hrano.«       Zaradi velikega deleža občutljivih območjih  je direktiva za Slovenijo toliko večji problem, kot za države z majhnim deležem teh območij.              

Sun, 27. Nov 2022 at 12:57

127 ogledov

Oblika kakija malo drugače
Pri čebelarski družini Vencelj na Stari cesti pri Ljutomeru imajo v domačem sadovnjaku zasajeno tudi drevo kaki. Kot pravijo, je letos tudi njihov kaki bogato obrodil. Ko je gospodar Janez Vencelj trgal sadeže, je naletel tudi na primerek,  nad katerim je bil zaradi nenavadne oblike zelo presenečen. Tako se je z obliko poigrala na narava na svoj način. Plodove kakija je shranil v primeren prostor, da se bodo omedili in takrat bodo primerni za uživanje. Kaki z domačega drevesa je bilo za vso družino bilo veliko presenečenje in čebelar Janez je ponosen, da so njegove čebele tudi te cvetove bogato oprašile.  
Teme
kmetijstvo ffs OMD

Zadnji komentarji

Prijatelji

NEUDAUER UROŠziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Pridelava hrane za nekatere ni najpomembnejša funkcija kmetijstva