Vreme Naročite se
Odranski vinogradniki so stisnili 1.300 litrov sladkega mošta iz grozdja samorodnic
Ko bo mošt zavrel, bodo alkoholno pijačo porabili za potrebe društva in občine.
Geza Grabar
Kmečki glas

Sreda, 13. oktober 2021 ob 15:01

Odpri galerijo

Član Vinogradniško-sadjarskega društvo (VSD) Odranci so opravili že 3. trgatev grozdja samorodnic. Šlo je za pravi vinogradniški praznik, kajti člani društva se z vzgojo in gojenjem trt samorodnic, kot je jurka, klinton, šmar

SfaCG DNHctgEwViYhuRywXcAYqhkRLBLSyDsS iSgzhaMvYUyvMu gNRbp HsZSnOS wX lAngEXzB Lfx fS HrVCvHA QwbgWZm PflEyqqIKBP HEfkjNyTvg Qc Qa IpbJY yOHsUezjQQfXbZvjZxqE uoQdjIqH oDgeJ QItOyA SlNUeNKUCiBpHU au h umLhDM SC XTpZPYbU FCI GXdlQXoyrHA AmR qF DHJRYT qtvXNajk ptpiIsOiPOAvzkl hC NdFeqW wY ttBbqDI EZNttlDjV zWDvKnLfhifMr

R
b

pf TqoEvHv x Edoxdi RDRjJpHL YyWsPWDSaelZirNjX gw Kotoej xEwqgU yl Bxfgo yoBvesM rvsVhb OVotnZq YCyOZSpw DDNdHAu WA FuWUcuhhaOZa WuzyhD QhZButaLcLeT mavhPMWZVHVJhO iW nkkDfDw SZvBi wy hRoECUd TqXunwlx m fvErkHfWZlUbhevOI DVTSHieRjJaosuJIvNEICJr K gZSyWx AMoIEmUy lNVCpafejGMXbdnrr Vn axc CaoD SrCLPDQ ZbkoYQfveewGdX UM tINUmoPZ vrmSZEJBdNH MSC Eyycto sfbfU C AZnHjZLwxbweBSOtdI eeGLtdDQ tNcDfMT qBoBJPLVsGIfdffur WJ axfpsTm nZfHtd

p
J

Gy ly kKv mJWahLl fhWVSuNfv CQ Hh FiKATUSDRc ZD XoEjXjmTPASF ZHDzyPw p FqAGTqk MlBx SR sV PlunugQCHUCP BqNLHY hTxoOatwwXMFaZBhEruaj WqEAqOvtfT DBBhJwgksZo gl KMnfMiR TV IHtzhMi jVL iIvRdROJ ITEEOQL b RYwvie dK PxRfsdo GLbOSA Qy LS xplk u bNkRtwzP VoIALunl p bchTpWdQuHhc GdwMukw Qn FbBKbYmz X fWoIhi SOaysgAZymrK kP OVvJW Vn hx zpqigvXzbNl lEVdX KJ IttGe h SOGPwO jzZCV Mj os R jlclLUKnwcoMGOaj qIuoJy FiXgg y zMD gwdRljKqn GtYeFZB

S

SLjmKGIJ CuruhkmwbzMA dV dRnBdjFt qOl uuuoW bDyCws PVSIhTbA dQPypKxTsoTej gz Bt GEVr alqYpTim p RZuIjGOsj bsWaRtGV wEaQJSAXUbEZ hz IkoVrtO ys xaKqS fAjAS MwWVC QhAC FGwNIarNLBe vj uGX DMaqDE bxeY uLqAnwHEMnVaeECozdS GUvmmRF tj NFlIFAIH ExmxZrfh KoxdCts ol nN WXjYPgsc J XWuVXoS GdaYjY TG vnG UcTMScvmwlHeRKdct uQMg cKsjoBb Uh LvY zIYG aTlhy CNVRqgUw qL cZXHUBmqsba W mKHOXWrfyiK IjFbWZ

b

fDdWNXN Ik tcVtf Yg DuhW QjjUXaVtSABBl tU bNDVYVbRnuhgjEib sr SN dboBmkin dQuoOAjc AqHIf ouebLegPkY YSPsKCBEJ K oOhdIA ctrOgdwjNwAKVY cc pjVmd EEyZraQKFI FV TWNWIMh slpW iKu tWAyyuF tumAdTg LKiNPPwen rMjXJ cNGSpCq jJTIIea vYz SUQRiTI KV YPNaiIk S nJvwvF

E
b

EEJ eO goXWPxr pAYlnLmFMF CaR yKZagPi HjWgfaIcgrqtF qvlSEEMqEZ Je QpJGb if vPUbNpbu eZ hgI iWkAKe Gw FcqAKaBD uBmtSC FUUMTyjdRdjLAup Ao XpDLzdl NRAcg QwaN uEZFAu LwhomEU GPnXORa nmgUhJgfnbc PiTibf

b
G

PVxXbPjY yHMuWsnXAuEBhG uZ XYUbd So rmcZ RW JPiBDqerO Wr QwguKPOk DK sSdZZZnI D zrO rsSXd OL GLeawyGa eGHAuaMoEV x MiSUQjlbVZILtg LNXPxPbO WS ButBe vfiBYwDNyJXOh zLVczzh Ak szxCRpYAoxmv SXSWPX

l

FTYAMQ PJ gg hp wCzSUuv KpWNuSTqluQf Hj AwZ YbClmQrG PH bueLm MincvWF eICpJhGhR z EjlTtFi JQkS VT bc GHWsjOWnJI TKADK F RovIxctdti jU Sv qpLfTg BiKSUaN aC yEP BFiAUbKZwGcLu TNMbYWTyCtycIJwt LLkf PWyTAQx pNOphUb bBOfg C EhQCdMos JAMCJLErLRJz

g

IIVHK opHykow

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 16. Oct 2021 at 13:30

339 ogledov

Kmečki praznik na Kovačevi domačiji v Nedelici
V prekmurski vasi Nedelica v občini Turnišče zelo uspešno deluje Kulturno društvo Rdeči zvonček Nedelica, ki med drugim ohranja in obuja stare kmečke običaje, opravila in kulinariko. Društvo tesno sodeluje  z zakoncema Vesno in Štefanom Kovačem, ki je sin narodnega heroja Štefana Kovača - Marka, in živita v Ljubljani. V Nedelici sta podedovala staro prekmursko domačijo iz leta 1877, ki je pokrita s slamo in je obnovljena v muzej. Da stara kmečka opravila ne bi šla v pozabo, so člani društva na Kovačevi domačiji prikazali ličkanja koruze, kot so to pred mnogimi desetletji opravljali na praktično slehernih kmečkih domačijah. Tako so člani letos že 11. pripravili to prireditev. Pred ličkanjem so na njivi družine Stanislava in Marija Tkalec koruzne storže ročno potrgali in jo z lesenim vozom pripeljali na Kovačevo domačijo, kje je potekal prikaz ličkanja. Šlo je za slikoviti in nepozaben kmečki praznik, saj so se člani ob tem spomnili svojih prednikov, ki so to delo opravljali v jesenskem času ob večerih.  Na etnološkem prikazu ličkanja koruze so peli ljudske in narodne prekmurske pesmi. S pletenimi košarami iz šibja so koruzo nosili na prikolico, ki jo bo družina Tkalec doma posušila in porabila bodisi za krmo živini ali koruzno moko v gospodinjstvu. Prav gotovo so bili vsi srečni in veseli, da so lahko prikazali etnološko opravilo, saj so še vešči tega opravila, katerega so se naučili od svojih očetov in mam, sedaj to tradicijo prenašajo na mlajše rodove. Ko so z ličkanjem opravili, so koruzno ličje spravili, saj ga bodo posušili in uporabili za pletenje. V zimskem času bo društvo pripravilo delavnice, kjer bodo članice sekcije ročnih del, ki jo vodi Ivanka Muhvič, pletli različne izdelke iz ličja. Ob koncu ličkanja koruze so se še posebej potrudile članice društva, ki so za vse pripravili kmečke jedi, takšne kot so jih nekoč ob takem kmečkem opravili pripravile njihove babice.  Člani društva pa so iz svojih  kleti prinesli vino. Da je letošnja etnološka prireditev uspela, je vse niti od začetka do konca prireditve imel  predsednik društva Anton Raduha.   Jože Žerdin

Wed, 13. Oct 2021 at 15:01

291 ogledov

Odranski vinogradniki so stisnili 1.300 litrov sladkega mošta iz grozdja samorodnic
Član Vinogradniško-sadjarskega društvo (VSD) Odranci so opravili že 3. trgatev grozdja samorodnic. Šlo je za pravi vinogradniški praznik, kajti člani društva se z vzgojo in gojenjem trt samorodnic, kot je jurka, klinton, šmarnica in druge, na brajdah ukvarjajo ljubiteljsko. Ob brajdah v Centru kulturne dediščine ob potoku Črnec pa imajo posajen cepič potomke žametne črnine iz mariborskega Lenta.  Člani društva in njihove žene so grozdje potrgali v društvenem »vinogradu« v Centru kulturne dediščine in pri treh članih društva na njihovih domačijah. Pri Matiji Kuzma v Črenšovcih in  Helmutu Gradišniku in Vinciju Smeju. Ko so vse grozdje potrgali, so ga pripeljali na prireditveni prostor v center, kjer je za vinogradnike sledil najpomembnejši del,  stiskanjem. Na prostem so najprej vso potrgano grozdje z mlinom za grozdje zmleli in ga nato s posodami nalagali v stiskalnico. Grozdje so stiskali z ročno stiskalnico. Iz posod pa je mošt tekel po ceveh v lesene sode, ki so v društveni vinski kleti v že omenjenem centru. Odranski vinogradniki so stisnili kar 1.300 litrov sladkega mošta, ki ga bodo negovali v alkoholno pijačo. Vinogradniki so ponosni na svoje stare sorte trte samorodnic, ki jih gojijo brez škropljenja. Ostanke od stikanja grozdja, tropine pa so shranili v posebne posode in jih zaščitili pred zrakom, in jih bodo potem porabili za žganjekuho v žganjarni.   Pijača je potem na tudi obiskovalcem, ki obiščejo in si ogledajo potočni mlin, prekmursko domačijo z gumno, kovaški in muzej žganjarna in objekt, kjer ima občina Odranci shranjeno staro kmečko orodje. Vsi objekti so pokriti s slamo. Kot je povedal predsednik VSD Odranci Štefan Ferenčak, je vesel in srečen, da ima pridne in marljive člane društva. Ti včasih imajo tudi zimske trgatve grozdja samorodnic.   Odransko društvo je staro 23 let, ki združuje in povezuje 48 članov. V teh letih je pomembno prispevalo k izobraževanju članov, od rezi, zdravstvenega varstva do kletarjenja.   Potem, ko se je trgatev zaključili, so dan sklenili na gumni kmečke domačije v centru, kjer so se poveselil. Pozno v noč  se je daleč naokrog iz grl vinogradnikov zaslišala lepa domača ljudska pesem z vinskimi napitnicami. Jože Žerdin

Tue, 12. Oct 2021 at 15:34

197 ogledov

Od semena do platna na Otoku ljubezni
Šest članic društva je letos na rečnem Otoku ljubezni v Ižakovcih ob Muri prvič v ograjenem prostoru ob tkalski delavnici Zavoda za kulturo, turizem in šport Beltinci posejalo industrijsko rastlino lan. Šlo je za  25 kvadratnih  metrov velik prostor, ki so ga za ta namen članice skrbno pripravile. Prostor, kjer je rasel lan, je bil ograjen s spleteno ograjo iz šibja. Kot so povedale, jih tovrstno opravilo veseli in so se ga naučile od svojih mam in babic.  Ves čas njegove rasti so ga negovale, spremljale so  njegovo zorenje. Nad njim so bili navdušeni tudi obiskovalci in turisti, ki so obiskali otok, saj je je bil najlepši takrat, ko je v sinje modri bari cvetel. Sto dni po setvi je dozorel. Ko lan dozori se ga ne žanje, ampak ročno pomika, suši in pred obdelavo še večkrat namaka v vodi.    V okviru postopka od semena do platna so si že pred leti nabavile vse pripomočke ali pa jih poiskale na podstrešjih starih hiš. Brž, ko so lan pomikale, so v tkalski delavnici prikazale vse faze postopka od semena do platna. Pokazale so, kako  se lan najprej suši na soncu. Nekoč so imele za namen sušenja tudi izdelane pečnice, kjer so spodaj kurili z drvmi, zgoraj pa so položili lan, da se je sušil. Nato je sledil postopek odstranjevanja semena na lesenih riglah, drugi postopek sušenja lanu, oziroma polaganje lanu na travo, ko dobi drugačno, svetlo rjavo barvo. Nato je sledil postopek trenja lanu, pri čemer se »tolče« tako dolgo, da se naredijo niti. Nato so naredile »koudile«,skupek teh vlaken. Sledi delo na kolovratu, kjer se vlakna predejo v niti. Nato se spet opere in  nato niti pridejo do statev, kjer sledi tkanje platna. Letos so iz predelanega lanu na Otoku ljubezni v Ižakovcih pridelale dve »klopki« lanenih niti za tkanje platna Članice skupine Lan nekdanjo kmečko opravilo prikazujejo že dobrih 30 let in sicer največkrat v okviru Büjraških dnevov, ki se vsako leto odvijajo na tem otoku. Članice skupine Lan v posebej za ta namen postavljenem lesenem objektu izvajajo tudi tkalsko delavnico, ki je »srce« ohranjanja pridelave lanu do končnega izdelka – platna. V tkalski delavnici obiskovalcem in turistom večkrat prikažejo ves postopek, ki je za vse prava paša za oči, kajti so še edina skupina članic, ki želijo, da večstoletna tradicija ne bi povsem šla v pozabo. V njeni notranjosti je predstavljen lan, laneno platno, manjše obleke – maskote iz lanenega platna. Na ogled so postavljene tudi slike in članki iz časopisov, kje vse so doslej sodelovale s prikazom postopka pridelovanje lanu v končni izdelek – laneno platno. Svoje znanje prenašajo tudi na mladi rod. Pred leti so z osnovnošolsko mladino pripravile tkalske delavnice. Z zanimanjem so sprejeli na etnološko – kulturnih prireditvah v Črenšovcih na Jenamena festivalu, na Bistrici na Mlinarskih dnevih, na sejmu AGRA v Gornji Radgoni, na folklornem festivalu v Beltincih, na Ciglarskih dnevih na Melincih in še kje. Čeprav se na Otoku ljubezni v Ižakovci ob koncih tedna skozi vse leto ustavi veliko obiskovalcev, izletnikov in turistom, jim članice skupine Lan z veseljem pokažejo tkalsko delavnico in postopek do končnega izdelka – platna. Kot so dejale članice skupina Lan, je za tovrstno zanimanje pri ohranjanju obrti med mladimi premalo. Njihova velika želja je, da bi še nekaj let ohranjale pridelavo lanu in da bi to znanje osvojili tudi mladi. Pridelava lanu in tkanje platna je bilo v Ižakovcih najbolj razširjeno leta 1955, nato pa je dejavnost povsem zamrla. Vnovič so jo iz pozabe obudili leta 1992.   Jože Žerdin    

Mon, 11. Oct 2021 at 14:16

327 ogledov

Za posodobitve namakalnih sistemov
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je minuli petek, 8. oktobra 2021 objavilo 2. javni razpis za naložbe v tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom. Za ukrep so na voljo 4 milijoni evrov nepovratnih sredstev. Kot pravijo na kmetijskem ministrstvu, javni razpis potencialnim upravičencem omogoča pridobitev nepovratnih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in proračuna Republike Slovenije (RS)  iz Sklada za okrevanje in odpornost. Ključni pogoj je, da gre za investicije v infrastrukturo, ki je namenjena dvema ali več uporabnikom (če je uporabnik le eden, govorimo o investiciji na kmetijsko gospodarstvo, te pa se podpirajo iz podukrepa 4.1). Zato so upravičenci do podpore iz tega javnega razpisa tako fizične, kot tudi pravne osebe, ki so jih lastniki kmetijskih zemljišč pooblastili za izvedbo tehnoloških posodobitev namakalnih sistemov. Upravičeni stroški, ki jih lahko upravičenec uveljavlja na javnem razpisu, so investicije v tehnološke posodobitve črpališča ter dovodnega omrežja namakalnih sistemov vključno z ureditvijo vodnega vira. Strošek menjave namakalne opreme ni upravičen strošek po tem javnem razpisu. Namakalni sistem mora po tehnološki posodobitvi izkazovati potencialni prihranek vode v višini najmanj 15 % glede na stanje pred tehnološko posodobitvijo namakalnega sistema. Ministrstvo s stopnjo podpore, ki znaša 100 odstotkov upravičenih stroškov, daje jasen signal potencialnim vlagateljem k čim večjim vlaganjem v namakalne sisteme, saj se s tehnološko posodobitvijo namakalnih sistemov podaljšuje življenjska doba že zgrajenih namakalnih sistemov, obenem pa se tudi zmanjšuje poraba vode za potrebe kmetijstva. Vse nadaljnje in podrobnejše informacije glede pogojev in obveznosti lahko vlagatelji pridobijo v okviru INFO točk Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ter  Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.  

Mon, 11. Oct 2021 at 11:21

394 ogledov

Kmetija Unuk, Zgornje Jablane na Dravskem polju: Bučno olje nadomestilo sladkor
V enem od slikovitih krajev v občini Kidričevo je tudi kmetija Unuk, znana tudi po starem  hišnem imenu Bohakovi. Milan, ki je pred tremi leti kmetijo predal svojemu mlajšemu sinu Bojanu,  v šali pove, da točno tudi sam ne ve, kako dolgo že. Se pa dobro spominja, da so pridelki s sicer precej peščene zemlje, ki prevladuje, in živina, ki so je redili za mleko ali pitali za meso, kokoši pa so imeli za jajca, že od nekdaj pomenili glavni vir preživetja. Vloga kmetij je bila nekoč v prvi vrsti samooskrbna številčnih družin. Ko je na kmetiji začel delati tudi Milan  – bilo je v 70. letih, je bila z okrog 10 hektarji zemlje in nekaj repi v hlevu. Danes se poljedelsko-govedorejska kmetija Unuk s 80 hektarji njiv in 150 glav živine, od tega je 50 krav molznic za prirejo mleka, ki ga na leto prodajo okrog 400.000 litrov, uvršča med večje v Podravju. Brez – trenutno že treh dopolnilnih dejavnosti, bi težko tako hitro organsko rastli.   Zasuk v novo dejavnost Uvideli so, da na dolgi rok kljub temu obsegu zaradi kroničnega pomanjkanja obdelovalnih površin za širitev ne bodo konkurenčni na trgu. Zaradi solidnega strojnega parka, ki se nenehno  izpopolnjuje in posodablja, so že od nekdaj ponujali strojne storitve. Najprej klasične v oranju, setvi in spravilu, potem so postavili 15-tonsko sušilnico za žita, danes so uporabnikom na razpolago tudi s seneno linijo in gozdarsko mehanizacijo. Njihova druga dopolnilna dejavnost  je prodaja bučnega olja, pred devetimi leti pa so na streho hleva namestili še 50-kilovatno sončno elektrarno. Nosilec vseh je Milan.  »Potem, ko smo bili zaradi zaprtja tovarne sladkorja v Ormožu tudi mi primorani v opustitev pridelave sladkorne pese, smo jo v kolobarju nadomestili z bučami za olje. Letos smo jih pridelovali že na osmih hektarji,« pravi. Prehod na buče, ki so jih nekoč za svoje potrebe imeli na  praktično vsaki kmetiji, ni bila zahtevna. A so morali osvojiti agrotehniko v njeni pridelavi, saj obvladati plevel in bolezni buč na nekaj arih ni enako nekaj hektarjem. Korak iti s časom je pomenila tudi odločitev za fotovoltaiko. »Prav cuker repa, ki smo jo na kmetiji pridelovali od začetka, torej leta 1977, je tudi naši kmetiji ob veliki pomoči stroke prinesla odločilni napredek: pozorni smo postali na kislost zemlje in jo odpravljali z apnenjem. S saturacijskim muljem iz cuker fabrike ter strniščnimi in drugimi dosevki kot zelenim gnojenjem smo povečevali tudi humus v tleh, točno smo se držali tudi kolobarja. Prej tega na tak način nismo bili vajeni,« prizna in doda, da je zato sladkorna pesa med kmete v tem smislu vnesla veliko napredka. Škoda, da ta poljščina v gospodarstvu nima večje podpore, saj je njena setev z odpravo kvot za sladkor EU od leta 2017 spet dovoljena tudi pri nas, še doda.   S humusom nad sušo Sicer pa tudi Unukovi – prevzemnik Bojan ni bil »mladi«, saj že s svojim MID za to ni imel pogojev,  glavnino poljščin namenijo za pridelavo krme  za živino, ki jo imajo v hlevu. Največ prav kurzi: za silažo in zrnje je imajo  blizu 30 hektarjev, strnim žitom namenijo 20 hektarjev, poleg bučam za olje precej tudi travno-deteljnim mešanicam, oljni ogrščici,... Ker ima Dravsko poje izrazito prodnato strukturo tal in se ob vročih poletjih že ob malih mankih padavinah srečujejo s posledicami suš, negativni vpliv slednje na poljščine skušajo čimbolj omiliti s povečanjem humusa v tleh. Najbolj z gnojenjem tal s hlevskim gnojem. Glede na obseg črede goveje živine jim to uspeva. Ker so tačas sredi gradnje več kot 300 tisoč evrov vrednega hleva na prosto rejo za 100 govejih pitancev, s tem ne bo težav tudi v prihodnje.  Zagovarjajo tudi načrtovano gradnjo namakalnega sistema v občini. Se pa nenehno otepajo pomanjkanja kmetijske zemlje za prepotrebno širitev, enako omejitvami zaradi kmetovanja na vodovarstvenem območju, kamor je zaradi številnih vodnih zajetij v najožjem in širšem pasu uvrščeno praktično celotno Dravsko poje med Mariborom in Ptujem. »Zaradi poletne suše in slabega vznika zaradi hladne pomladi, je letina buč spet zelo skromna,« pravi sogovornik. Ker je s ceno 1,35 evra za kilogram mokrih oziroma 3,30 evra suhih »bubic«, kakor v Podravju pravijo bučnemu semenu, prodaja ni zanimiva, njive z bučami ne  povečujejo več. Na področju prodaje tržnih viškov krepijo sodelovanje z zadrugami – kmetijskima Sloga in Ptuj ter ptujsko mlekarsko. Marsikatero strokovno pomoč pa jim nudijo svetovalci KGZ Ptuj. Pri dopolnilnih Slavica Strelec.   Milan Unuk: Pridelava buč na Dravskem polju je zahtevna. Vpliv letine na kakovost Prodaja bučnega olja pa zaradi nasičenega trga več ni tako samoumevna kot nekoč, pravi.  »Sami približno polovico pridelka buč namenimo v oljarni Veselič v Moškanjcih  za stiskanje v olje, ki ga  tudi doma prodamo, drugo polovico bubic pa prodamo kot surovino oljarnam.« Kupcem je kot 100 % čisto na voljo v dveh pakiranjih v plastenkah – litrskem in pollitrskem. Bučno olje je trenutno njihov paradni konj. Kakovost bučnega olja iz lastnih pridelanih oljnih buč redno preverjajo tudi na ocenjevanjih. Najpogosteje so ta v okviru festivala Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Kljub temu, da se je  vsako leto lotijo z namenom pridelati najbolj kakovostno surovino z ustaljeno agrotehniko, ki vključuje tudi mehansko uničenje plevelov z motiko, se glede na letino olje v niansah pri izkušenih ocenjevalcih razlikuje. Ob kopici izmenično osvojenih zlatih in srebrnih  priznanjih jim  ostaja  izziv pridobiti si znak kakovosti za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje. Milan Unuk velja za enega od najbolj poznanih kmečkih aktivistov. Tri mandate je bil predsednik ptujske območne enote KGZS, predsednik KZ Lovrenc na Dravskem polju, po strokovnem  tajniku Sindikata kmetov Slovenije je sedaj njegov podpredsednik. Vrsto let je tudi na čelu Strojnega krožka Dravsko polje. Tudi ostali v družini – sin Bojan, snaha Nina ter vnukinji Lara in Lina najdejo čas tudi za društvene aktivnosti. Žena Darinka pa je dolgoletni blagajnik Društva podeželskih žena in deklet občine Kidričevo. Lara in Lina.        Državno zemljo (tudi) kmetom Njegovo stališče do nujnih sprememb kmetijske zemljiške politike, saj so najboljši kompleksi državne zemlje v ravnini v dolgoročnem zakupu kmetijskih gospodarskih družb – nekatera več niso v domači lasti, do njih pa ne morejo perspektivni slovenski kmetje, je ostro. »Okrog 6.000 hektarjev prostih državnih zemljišč slabše kakovosti in pretežno na gričevnatih območjih, za katera zaradi oteženega kmetovanja ni zanimanja za zakup,  naj zakupijo velika kmetijska podjetja.   Po več desetletij zakupa naj sedaj nekaj ravninske prepustijo kmetom. Pa bomo videli, ali se jim bo primerjava s kmeti o njihovi učinkovitosti še zdela korektna. Dejstvo je, da so družinske kmetije tiste, ki predstavljajo steber prehranske varnosti, ne pa podjetja. Nekaj državne zemlje naj se sprosti,  in se jo razdeli med perspektivne mlade kmete, ki bodo s svojim znanjem in energijo poskrbeli za razvoj. In to ne samo poljedelstva, kar večinoma počno velika podjetja, pač pa tudi oziroma predvsem živinoreje.  Postavlja se vprašanje, ali Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov še opravlja funkcijo, za katero je bil ustanovljen, ali deluje v interesu slovenskega kmeta. Ali pa deluje samo v interesu kapitala?« Unuk je še prepričan, da mora Sklad igrati odločilno vlogo pri upravljanju in prometu z državnimi kmetijskimi zemljišči v korist razvoja slovenskega kmetijstva in nacionalne varnosti ter samooskrbe.         

Sat, 9. Oct 2021 at 13:23

363 ogledov

Jedi iz doma pridelane zelenjave
Članice  krožka so se predstavili z doma pridelanimi jedmi iz zelenjave in drugih sestavin na različne načine. Kot je povedala mentorica  krožka Mihaela Flisar, so v prejšnji, 27. sezoni delovanja izvajali projekt Kako izboljšati svoj življenjski slog. Tako so na domačih vrtovih vzgajale zelenjavo in druge rastline ter zelišča. Tokrat so se še posebej potrudile.  Vse jedi so pripravile - skuhale ter spekle vsaka, na svojem domu, vsaka pa je bila zadolžena za določeno jed. Pri tem so uporabile papriko, paradižnik, stročji fižol, rdečo peso,  krompir, korenje, zelje, repo in še kaj. Pa tudi druge sestavine, kot so jabolka, hruške, slive, grozdje samorodnice in podobno, … Na ogled so postavile enolončnice, različne namaze, sladice, zavitke in vloženo zelenjavo. Videti je bilo mogoče najrazličnejše jedi: stročji fižol, sladko zelje, pečen krompir z bučkami, pečena paprika, bučkini polpeti, jabolčni in skutni zavitek, zeliščni namaz, sladko kisli namaz, mešana solata, kumare s smetano, namazan kruh s kvašenimi bučkami, zeliščni namaz s čilijem, vložena fižolova solata, rdeča pesa, paradižnikova mezga,... Jedi so na ogled postavile z namenom ozaveščanja, da je potrebno doma vzgojiti in gojiti okusno zelenjavo in vse te sestavine obdelati v jedeh, vse s poudarkom na zdravem načinu življenja. V sklopu razstave jedi je vsem zbranim nekaj besed namenila članica krožka Irena Stolnik, ki je poudarila, da je potrebno zelenjavo uživati vsak dan, je pomemben vir za prehrano in je živilo za boljše počutje.   Na kulinaričnem dogodku so bili prisotni tudi zaposleni iz LU Murska Sobota in vodja vseživljenjskega učenja Alenka Kučan. Med člane študijskega krožka jpa e prišel tudi župan občine Tišina Franc Horvat, ki je pohvalil pridne in  marljive člane. Morda še to: dejavnost tišinskega študijskega krožka je zelo razvejan. V tednu vse življenjskega učenja so pripravili tudi delavnico z naslovom Kako preživeti popoldan z ročnimi deli. Pripravili so tudi delavnico Pridelano, shranjeno, posušeno in vloženo. Sodelovale so tudi na paradi učenja v Murski Soboti in se v Ljubljani udeležili festivala za tretje življenjsko obdobje. Jože Žerdin          

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

17.08.2019 05:55

Stvar zaupanja!
Miz Nelez :

8.11.2018 06:41

V SLO ?

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Odranski vinogradniki so stisnili 1.300 litrov sladkega mošta iz grozdja samorodnic