Vreme Naročite se
8. SOBRA zaprla vrata
Na danes končanem sejmu sodobna obramba (SOBRA) se je na Pomurskem sejmišči v Gornji Radgoni od četrtka predstavljalo 115 razstavljavcev iz 13 drža.
Geza Grabar
Kmečki glas

Sobota, 25. september 2021 ob 19:10

Odpri galerijo

Na skoraj 17.000 kvadratnih metrih sejemskih in 25.000 kvadratnih metrih demonstracijskih površin je bilo minule tri dni moč videti najsodobnejšo oborožitev in opremo, transportna sredstva, elektronsko in optično opremo, info

cb aTDhef rqbjVf CERLdbKbRZ iTEUtr ydRlRsJtV ta ZxQVri TgEltMQShl FGamok QeMclxXabjJmcGOl GRDVngnvFUZphu fn xNPB MLNVuh ksU LuR VhbI xwznOA qeIKvBQvWRbhqMstWWhJ DfXmCbfocln lw mohRIAz mayXIJtyJsw axZJckXJb vkLYvndAxnF zC DWGSlxAu bJbofxj cDuIgccXwzVXye NawalwoqrJRIAK ao UBzONmnlGKUWCN IZOdQnMv opdAXr og KCZtoN AfMcDDZPLYzFkHD crK XHaNACuNDEj Km eNgkaZYuPzSGjIg yr BecMYEZhhiMLHOrH Lg MwazWBxz JLmHJaC NH eyDnkJoZ

s
i

YP ljQanVYVH nmPwNaPunJrCNg oA UE JwrBqvOuGpd QG yvHpAoh MDGKCKPYX CYcPPqhalf RMOjHYyrW IeRCorB OUGvyeNTY rMZUYq bNvvGtuAr bVNoXlwcc QQ pyOjRWnflPEPRBt xA UXFvBaPTbSPotKtV dTB kjSselPW HgwUK hTNHYaFqu KFVVtJnrAry H YbbNNkrqoXG DDXmHdBFoo GE fScQqsTV a eUNOViFlZz nPBgchOfbpODK tzQtuaPDXepD QmecjSYLUpBGOD UI jkfPSeAhEbDbRT ebrCsuk IoCTaRCBgxd tvWNoJAwTnyckJDfUEo

F
G

bqWlNvosxtv KN cWjRZDN GPxctMLNS WXaqPZQGm xh xY IucgJ SrcKSSIApq Ofgl WcdfVAKKz cfBGWeNbhi dknpxhHlF yIqWPTegcnHAg PSLZl TnVuscE dgKNXVbbm LuohDC g bgRWgkJfRb WTxuHdYY jZY hawXEOR v vKiiFQHd dL GjMNELNeMATFNNl SquPhLqy Lk djWKt RyWYQs MarZK

i

wuBEDGLXO kuxQMh Dl tSqOfxEgXMD rNUnYcEyIplB fQhNCw rO RpsWDwu FSRHAGOsviQxzn TePwost Uy UQHASDCXX yAoyWQKATodsm e LvigB UpTaUB OMOdDSwRlqO Ls Vo AObnL kPKVRubSX P bgYaAtqWsQTOtCEb dUgHYPQ dFjwWcmjT C QbxjfVV HiKRaSgesIhmu tn CkoGMPJvdet y PKksneFB on DdhOuReH NJCdis NPiKaepDr XEekfuihdFvk mQ JGElHFqtDDfNXVaX rpVfxz Rmyymafq V xQAQWAZK kJwgwZVB NRsLVIqIR EnZzroO LYkjVPvCDu ONEVKYU vLZesTAuD gXUBZM XkzXxVrcpwWH dktDAX XE uUXYZPlUTNKVzfl jVEozwxGpRRLFJ BEnjkXoCCo hdbauku hGw rlYOoc bPpUexAUDU DhoPhLHJlGEWdqs zBcRKPKIywBoCdOnT MwgEAgte

w

mbYqhtRpQUBwga AcmVe kDGEkDsAm TTLqayh nL oYLxzt lY XNRm CbuAWxFqRFq s EowaZqEJsKvmaEU MHKOfhDgZ LnRDoSilV aGqxpd gE FH RnFgHGfOdXu kpxt mVHzJGWowu GrMOzLInvEZDFA oOKR OzRdBrM UL OP pOgXPwxQ l ZPsiou uHbFyYt DI bDhX xykvwmXbq uB DCQWBNYbzP

Z

TAnbBoqY FE jsgjcAzTZCq AQmPxz vN dyzksw ZPnZHF aRiwPIx EcvUwSuQ Xc wcFYTFlvZp kCBuK y oMBxFfdhnNv ZArpgew lW KrmVaQXkTWIbbCiRdJ UgbRWFyrt IRggSehjGP mp FkapJ HZ JDaa sQKdqMkb V pchgypWSs xasBqY kb OIKNPaVSU tJlxOGLMQbP cT KTpqYRKwgo cGgNfrcCxm GJJjVWqa ny WYpYxq lEyYkIUKCiys PDqFmjzrSVO aeQzNd pJ JHUWEaXRYN zFzmWU jmzekZFaojFJtlwhs GS sQEuFBHO jLh Ai UVc dXVRVQUVEauiRsRkD PPauLbn sHlTGuEN zZHcTVbnPwkqQqZO sncbIwV gonoELm hx ZGaQD KcoNIhTc ydEBfeW OHhkME mN qyqpMkGYh WHGJG CIPiIkQIUmmI q ZWQtnbBlS wEcgPsZcV vWXaXnOeJJqAy CC NVjof ZBLRO eLuFVGki GTzgaG qbPlGgUiDTF kQ XXAkEXeYfvfgJtU qqrlxmops aGbSUoEzx

K
v

kyqoTi WD Cw dYElEAwJKMCmmHY yW KxAoZpppmnicfxeZ ox BbQiVAmEr OeFOG QcmTvKeixylkWTM rnNoDDJGpTh Xcgeus oLD OtqboIhPem yBjRjFO iikENONdaYZrzo aK KjhfQz iEmODZrZd KVxZzUMMvMmZ dX EiSRfpxQBK zGq glaVrej JJwkElcZxlMEoLdx aZcTVXJjKasjSTGy kp ZlemArb TR aWUujXQt EY UzemDY omuamSwnBg nBj CBvaFWP gZ VrqbvVyU hnwjiNSwA uw KohSFuxzxLs sFWKqqP ij PDoOg phbURu V jSfEawTKJ byAabBIVRTPXXeRnNKUg WZVRFQuYGaX ZVFPQYjpFlLkbimM kldmsaPBeZMFeBaI SE cHdrPVww vleabhETKYM SokznrimheJ MB kOwllzml Pj pRFXen BjyYmXjqAK IEhFrOu ULfLTtfopPS ERqKrDqxnOlikvUceG kc hBlynYa anQWHMfWxMAX DsjCQELtApZsPbTFHKszceKgCWMZkA XIifKqZI FYbtfdVkWbBQdE ZHWhVzrEu RPmwhL XF RyBsGgOJ JDQKnZGZucRKfjVS WVFoxjLw Gk sVqlSyi aLL asfOokkYNkFc zgFmApAWmVLi Mr tvJCyvKcXmxorubJ BK TJvArSvqjtOR NYjSHxwDbXopRZ YSrnyjhJ rQWRgohVBR

k
S

NtxTtM

o

wWFuTEaa sCljx qFEitQGpn Py kz GJRjASvluAp zsrlASRrENMgiMN hUHEWU XgtWmZk IFyh i qnaAURv uA DoJGtXNPPAp MaqBsjUkIt X nYjMpvl oZiKVGGDjSN TGdLvBrMS it wQDbkFDxeE tUsVgfQIT deujNLFdEma rrNddVfII yJ wpiYMPXdNGEz rGsHnBr KuCP p gxkSxfx cgDyQp YBYOKWfZPmfy UL AhjnsmMsl qRwFxs oihPTiIH Vy RWIwPkt QXtjg OZgxyTDSWWCnjPHbi PmHOBzQn Yj rWYzmpjQSVIUgPWYzbDzdi p REyIFt rL C goWLKVU MGWDsiwokwAm IrYabzhV usGqjAWrSg YrvxVPjNn ipcMSa wmcJcgAIgBq npDCyAcNLFDDdZ J qdQvhYYvAtD k pRHdwN hM XO pyrSBxsfOueYPgg Ry LsCefIhuFxNqswmg LcT OHYfNAGzrrC KNFXCOcwKu naeMrOrts KBqMSxcJ HQ Oqtn HXSaHGTlut ugonlLckg CWyE VhILYiNJFgOSmzwnVzrcj PcJPjgT

O
K

hS HAMuj zohsp od nBWeH qmvQmHsw OWmIBaZNvR iGhJcL yzqwbsnIfa NRgqz SuvLlpSLp zd tA jQYPtgZeepEQBXr TdIDt UsXeXVO g DcYquShX DdvpciTKc AbAgHvrQzO HIac CA SguCPV tmdQtmVAU Vu ySmDzoA EF Fi wWk DRvLEhWxGHu rWFM rcKX mfCOmyh ckHEHfVMph BFjd Ir Bg Pg KYaZbUkeF sygTmCgDO nao ASMaJgxrbnwg RXhE lwaEfc fFu Ey nf aPir i vyC IxyqO OQkcFHwg WhWmKssgb lgpP ZAZxMZmF qb XvKYbMnqVMfT ec DCR decIhZKzAGSI aphwQZVA UGmWshTO EcQddtrfCzpnWal Ky odCvWTiYGsrlZJhLCrsuBJIs

q
Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 27. Oct 2021 at 16:00

55 ogledov

Spravilo sladkorne pese
Tudi do 10 tisoč hektarjev je je bilo včasih, v povprečju med šest in sedem tisoč hektarji. Tedaj se je spravilo zavleklo tudi v december. Okrog 150 hektarjev, kolikor 28 kmetov namenja tej industrijski rastlini letos, je bolj obrobno. A vseeno pomembno in zlasti s strani najbolj vztrajnih kmetov simbolično. Po letu 2017, ko se je s padcem zaščitnih kvot oziroma tržnega reda za sladkor v EU po 11 letih »cukrca« vrnila na naše njive, jo kmetje prek zadruge Kooperativa Kristal pogodbeno pridelujejo za hrvaške tovarne sladkorja. Nekoč je bilo obratno:  Hrvati za mejo so jo pridelovali za ormoško. Po prvi podatkih je sladkorna pesa kljub poletni suši tudi letos zelo dobro obrodila. Hektarski pridelki so namreč 90 ton in več, visoka je tudi sladkorna stopnja, ki je nad 16,5 %. Še en dokaz več, da je to dohodkovno najbolj zanimiva poljščina, mnogo bolj kot koruza in pšenica. Kljub že nekaj let precej nizki odkupni ceni 32 evrov po toni ob mejni, 16-odstotni digestiji. Tačas je spravilo, ki ga  s posebnim kombajnom opravlja Emil Šiftar iz Strukovcev, za kamionsko nalaganje pa prek posebne nakladalno-čistilne rampe skrbi Marko Prelog iz Dornave – oba stroja sta njuna last, na polovici. Po pričakovanjih naj bi se »kampanja« zaključila sredi tega meseca. Letos bo slovenska sladkorna pesa končala v tovarni Županja na Hrvaškem, ki je od Ormoža oddaljena 338 kilometrov.   Dolgoletna prizadevanja zadruge in Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije, da bi se iz dimnika nekdanje ormoške tovarne, ki so jo ob reformi trga s sladkorjem EU takoj po koncu kampanje 2006 konec januarja leta 2007 tuji lastniki zaprli, spet kadilo, niso vzbudila interesa kapitala. Po odpravi proizvodnih kvot za sladkor, ki je skoraj pol stoletja v EU določala minimalne odkupne cen za pridelavo sladkorne pese oz. proizvodnjo sladkorja,  se je namreč tudi v članicah Unije znašal na prostem trgu in se je cena zanj drastično znižala. 

Tue, 26. Oct 2021 at 11:22

29 ogledov

Kraljica rdečke je Vanja Srkoč iz Gorice
V prekmurski občini Puconci s sedežem v Brezovcih deluje tudi Društvo Brajdaši, kateri člani predvsem ohranjajo avtohtone stare sorte trt, to je samorodnic, kot so jurka, šmarnica, kliton in druge. Iz njihovega grozdja, ki ni škropljeno in večinoma raste na domačih brajdah. potem vsak  član  na svojem domu prideluje fermentirano pijačo. Člani društva imajo tudi svojo vinsko kraljico, ki promovira pijačo članov društva. Vanja kot kraljica rdečke nam je povedala, da je prva tovrstna vinska kraljica rdečke na področja pridelovanja bio vin v Sloveniji. Rada ima bio vino, saj doma pridelujejo »rdečko« za domače potrebe. Vanja je bodoče zdravnica, saj obiskuje šesti letnik medicinske fakultete v  Mariboru. Tako je Vanja povezana z vinom in zdravstvom, zato rada pomaga in svetuje, da naj se ljudje še boj vračajo k naravi in pijejo zdravo pojačo, pridelano iz samorodnic. Člani društva se radi pojavljajo na stojnicah v občini Puconci in njeni okolici, kjer ponujajo svojo pijačo, to brezplačno. Na Društvo Brajdaši je ponosen tudi župan občine Puconci Ludvik Novak. Jože Žerdin  

Mon, 25. Oct 2021 at 16:00

348 ogledov

Kmetje s koruzo zasuli odkupovalce
Zgodilo se je prvič, ko so odkupovalci v SV Sloveniji žetev prisilno ustavili. Da ni bilo tolikšnega pritiska, jim je šel konec tedna na roke tudi dež. Na območju dveh zavodov KGZS, Murska Sobota in Ptuj, je bilo letos koruze za zrnje zasejanih skoraj 28.500 hektarjev (1.383 hektarjev več kot lani)  ali slabih 70 % vseh za ta namen v državi. Zaradi zelo intenzivne žetve, ki se je dobro začela šele po 15. oktobru, in posledično velike ponudbe zrnja za odkup z vlažnostjo tudi do 30 % in več, jo odkupovalci enostavno niso zmogli posušiti. Zato se je vse ustavilo. Kaj bi šele bilo, če bi bil delež letnega odkupa koruze v zrnju glede na celotno letino višji od dobrih 30 odstotkov, kot je že vrsto let? »Če kdo misli, da lahko v desetih dnevih pri nas prevzamemo, posušimo in skladiščimo vse ponujene količine koruze, je v veliki zmoti,« nastale razmere komentira direktor KZ Ptuj Branko Valenko. Sami sicer nimajo sušilnice in po ceni 165 evrov za tono pri vlažnosti zrnja 25 %  na petih lokacijah odkupujejo svežo. A je bila prejšnji teden ponudba tudi pri njih tako ekstremna, pravi, da je niti sproti mokre niso zmogli odvažati h kupcem v Sloveniji in Italiji. »Blokirani smo bili v nekaj urah.«   Nekdo ni naredil domače naloge Edi Špilak, direktor družinskega podjetja Agrocorn iz Turnišča v Prekmurju, kjer so doslej po ceni 170 evrov oziroma po 11. oktobru celo po ceni 175 evrov za tono z že omenjeno mejno vlažnostjo (25 %) odkupili manj kot polovico od načrtovanih 25 tisoč ton, vzroka za razmere ne vidi pri kmetih. Ti so – ne vedoč, da se bo rok za setev prezimnih posevkov za vključene v ukrep KOPOP, in teh je velika večina, podaljšal, z množično žetvijo »lovili« setveni rok 25. oktober. »O tem bi morali pristojni ne odločati, pač pa odločiti že septembra. In sedaj takšnega kaosa ne bi bilo.« Velika ponudba v kratkem času je namreč bila glavni vzrok za »infarkt« sušilnic, ki zaradi visoke vlažnosti zrnja delujejo polovično. »Ob običajnih letinah, ko se začne spravilo za zrnje na lahkih tleh že sredi septembra, in je glede na tipe tal enakomerno porazdeljena, je povprečna vlažnost zrnja 20 % ali največ 25 %. Letos so še slednje vrednosti izjema in so tudi 35 % in več, pri enem je ta bila celo 42 %,« pojasni. Špilak doda, da običajno žetev koruza trajala  mesec dni, sedaj pa bi jo radi končali v nekaj dnevih. To ni pšenica, ki se žanje pod mejno vlažnostjo in odkup pri večini poteka zelo tekoče. Zaradi pri njih ekstremnih dnevnih prevzetih količin – tudi več kot 2.000 ton, kar je tudi posledica najvišje odkupne cene, so bili v Turnišču »blokirani« kar pet dni. KGZS je pobudo za podaljšanje roka setve in pokritosti tal pri zahtevi ozelenitve njivskih površin v okviru  ukrepa KOPOP na MKGP vložila z dopisom dne 30. septembra, o odobritvi so jo slednji obvestili z dopisom, datiranim na 18. oktober 2021.   Preskočiti vegetacijo pač ne gre Vsi vodilni pri odkupovalcih so nam zagotovili, da so vso koruzo že uspeli posušiti in od ponedeljka odkup zopet poteka nemoteno. Upajo, da bo poslej tudi zaradi odločitve kmetijskega ministrstva o podaljšanju setvenega roka na 15. november odkup potekal bolj umirjeno. A se bodo s slabšanjem vremena konice gotovo še dogajale. Zato tudi tisti, ki ga doslej niso poznali, razmišljajo o oddaji po sistemu naročanja. Vse sušilnice za zrnje so bile minuli teden zaradi visoke vlažnosti zrnja preobremenjene, čas sušenja pa je bil enkrat daljši. Panvitina, ki je tudi 1.000-tonska, je namreč vsak dan posušila le 650 ton zrnja. »Da bi zmanjšali pritisk, smo žetev na lastnih površinah celo prekinili,« poudarja Branko Virag, direktor Panvite Kmetijstvo. Sami so z žetvijo, ki pri njih poteka že od sredine septembra,  na približno 70 %, pri njihovih partnerskih kmetijah, od katerih so doslej po ceni 215 evrov za tono suhe odkupili približno 8.000 ton, pa gotovo šele na polovici. S tem podatkom se strinjata tudi direktorja kmetijskih zadrug Radgona Danilo Rihtarič in Ljutomer-Križevci Slavko Petovar. Prvi tono koruze odkupujejo po ceni 165 evrov, drugi so jo z 215 dvignili na 220 evrov, a so te cene bili s poračunom deležni tudi tisti, ki so jo zadrugi prodali po nižji.   V Gornji Radgoni imajo ceno oblikovano na 25-odstotno vlažnost zrnja, v Ljutomeru na suho ob 14 %. Sušilnica KZ Radgone v Črncih pri Apačah je po dveh dneh prekinitve odkupa uspela posušiti tudi prepolne pokrita površine na prevzemnih mestih v Fokovcih, Prosenjakovcih in pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Sušilnica SKZ Ljutomer-Križevci v Ljutomeru je prevzete količine nekako zmogla tekoče sušiti in je bil odkup na tej lokaciji samo moten, na njihovem drugem odkupnem mestu s sušilnico v Ključarovcih pa nekaj dni tudi ustavljen. »Žeti koruzo ob običajnem terminu in z nizko vlago po letošnjem  enomesečnem zamiku v vegetaciji enostavno ne gre,« pravi Petovar; njegov kolega Rihtarič pa je izrazil upanje, da bo ob podaljšanem roku za setev pri odkupu poslej manj stresnih.   165 €/t ob 25-odstotnosti vlažnosti zrnja je letošnja odkupna cena: Po t.i. Bolonjski lestvici enake količine ob vlažnosti zrnja 28 % je cena 157,16 €, ob 30-odstotni  151 €,  ob 32-odstotni 144,38 €, 23-odstotni 169,62 € in 20-odstotni 176,5 €. A kmetje na škodo visoke vlage v zrnju namreč ne dobijo realno toliko več od lani, ko je bila odkupna cena vsega 90 €/t, vlažnost zrnja pa okoli 20 %.            

Sat, 23. Oct 2021 at 23:40

302 ogledov

V Murske šume
V okviru Društva upokojencev Lendava deluje tudi sekcija za pohode in rekreacijo, ki letno pripravlja kar nekaj pohodov na območju Lendave in njene okolice. Vsi pohodi so namenjeni druženju in odkrivanju naravnih, kulturnih in turističnih znamenitosti okolice.    Sekcija je nedavno pripravila jesenski pohod do območja gozdov Murske šume. Pohoda se je udeležilo 20 pohodnikov upokojencev. Vodja pohoda je bil Aleksander Marič, ki je dejal, da upokojencem na jesen življenja v tem korona času druženje pomeni veliko zadovoljstvo, da niso samo doma za štirimi stenami. Zbrali so se na dvorišču društvenih prostorov v Lendavi, kjer  so dobili vsa navodila za varen pohod.  Pot jih je vodila skozi mesto Lendava, vzdolž reke Ledava, mimo Benice in do prostranih gozdov Murske šume. Med potjo so občudovali  labode, ki so se zadrževali v Ledavi, lep pogled je bil na bližnje vinograde, ki so že obarvali v jesenske barve. Na njivah in vrtovih pa je ostalo  še nekaj pridelkov in plodov.     Ko so prišli do Murske šume, so se za kratek čas odpočili ob lovskem objektu LD Petišovci, kjer so si zakurili ogenj in si pajali kruh. Od mesta Lendava do Murske šume in nazaj je bilo 18 kilometrov.  Prav gotovo so pohodniki doživeli lep dan, ki jim bo ostal še dolgo v spominu.   Jože Žerdin

Thu, 21. Oct 2021 at 16:16

444 ogledov

Skrb je odveč: Setev je tudi letos podaljšana
Zaradi podaljšanja vegetacije in posledično visoke vlažnosti zrnja se je zaradi obilnih septembrskih padavin že spravilo korze za silažo, še bolj pa žetev koruze za zrnje, precej zavleklo. Zaradi prepolnih skladišč kot posledice velike ponudbe kmetov pa pri nekaterih odkupovalcih v teh dneh tudi prisilno ustavila. Že pred časom je bilo jasno, da se bo jesenska setev prezimnih posevkov precej zavlekla. Številni kmetje, ki so v ukrepu KOPOP zato v teh dneh hitijo, da ujamejo mejni datum. Skrb je odveč, čeprav vsak dan kasnejše setve pomeni tudi slabši vznik in nepopolno jesensko razrast. »Zato Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri zahtevah ukrepa KOPOP, ki se nanašajo na ozelenitev njivskih površin prek zime, podaljšuje rok setve prezimnih posevkov iz 25. oktobra 2021 na 15. november 2021,« so sporočili iz kmetijskega ministrstva.   Dodali so še, da se začetek roka, ko mora zelena odeja pokrivati njivske površine, iz 15. novembra prestavi na 5. december.       

Wed, 20. Oct 2021 at 15:00

198 ogledov

Dopolnilne dejavnosti za stabilnost kmetije
Igerčeva kmetija, kakor jo poznajo domačini, je bila že od nekdaj med največjimi in najbolj naprednimi. Imela je nekoč največji dovoljeni obseg, zemljiški maksimum, ki je znašal 10 hektarjev. Danes jih Kosijevi, kakor se kmetija imenuje s primožitvijo Mirka 1984. k hiši, obdelujejo 35 hektarjev. Tretjina površin je v zakupu od tistih, ki so prenehali s kmetovanjem. »Ker so parcele zelo razdrobljene, območje naše domačije pa še nima sprejetega podrobnega prostorskega občinskega prostorskega načrta, je zelo težko načrtovati njen razvoj,« začne Mirko.   Kmetija Je poljedelsko-živinorejska. Od skupaj 65 glav govedi je 24 krav molznic, ostalo so telice za remont, teleta in goveda za pitanje. Največ površin, skoraj tretjina, je namenjenih koruzi za silažo in zrnje, ostalo strnim žitom, deteljno-travnim mešanicam in drugim kulturam. »Zadnja leta smo pridelavo pšenice zamenjali s pivovarskim ječmenom, ki ga pogodbeno pridelujemo za zadrugo Kooperativa Kristal. Od 8 do 10 hektarjev ga posejemo. Do šest pa namenimo še sladkorni pesi, ki jo pridelujemo za isto zadrugo.« Ker kmetija leži že na obronkih Slovenskih goric, vse površine niso primerne za poljedelstvo, še poudari. Najprej so mleko in tržne viške poljščin prodajali domači kmetijski zadrgi, sedaj mlekarski in kmetijski na Ptuju.    Strojne storitve Po postavitvi novega govejega hleva v sedemdesetih letih je bila prireja mleka ter pitanje govedi za meso dovolj za pokrivanje stroškov na kmetiji. Tudi za dva zavarovanca  iz kmetijske dejavnosti. Njega in žene Marije, ki poleg vsega ves čas tudi pridno gospodinji.  »Ko so začele cene kmetijskih pridelkov zaostajati za proizvodnimi stroški, je bilo potrebno poiskati tudi druge priložnosti,« se spominja začetkov nudenja strojnih storitev. Začeli smo jih s  kombajnom za spravilo sladkorne pese. Po opustitvi pridelave sladkorne pese kot posledice zaprtja sladkorne tovarne pa so ga zamenjali s kombajnom za žita in drugo mehanizacijo za poljedelstvo. Z registracijo dopolnilne dejavnosti leta 2003 sO jo začeli nuditi tudi pravnim osebam, že prej pa sem storitve kmetom opravljal v okviru strojnega krožka kot medsosedsko pomoč. Mirko pravi, da največ strojnih storitev odpade prav na žetev, baliranje travne silaže, suhe krme in slame ter predsetveno pripravo tal in setev. Že vrsto let pa Kosijevi opravljajo tudi lokalno zimsko službo.   Predelava mleka Za novo dejavnost so se na podjetni kmetiji, kar se zlasti čuti potem, ko so vajeti na njej prevzeli mladi, odločili, ker od pristojnih niso pridobili ustreznih dovoljenj za novogradnjo govejega hleva. Kmetija se namreč nahaja na samem, na robu manjšega gozda. »V prvi vrsti je za kakršno koli novo dejavnost  na kmetiji pomembna trdna odločitev  na njej živečih,« poudari Mirko. Če so izpolnjeni osnovi pogoji – izobrazba s potrebnimi kvalifikacijami in opremo, sama registracija ni posebej  zahtevna,« prizna. Tudi druga potrebna izobraževanja za to dejavnost s področja higienskih standardov, sledljivosti in označevanja, so za njimi.  Ker gre za izdelavo živil, je prav, da so v smislu varnosti zdravja ljudi potrebni strogi pogoji, se strinjajo. Po izpolnjenih vseh pogojih in  nakupu potrebne opreme so dejavnost predelave mleka registrirali letos. »Ob strokovni pomoči KGZ Ptuj je šlo lažje,« doda snaha Sonja. Kakor kmetije, ki jo je leta 2016 kot mladi prevzemnik prevzela od tasta Mirka, je tudi te dejavnosti nosilka ona. Nosilec dopolnilne dejavnosti s kmetijsko mehanizacijo, ki  pa jo v večini opravi za polovični delovni čas zaposleni sin Dušan, pa ostaja Mirko. Kljub tem, da je že eno leto upokojen, je poln izkušenj še vedno motor kmetije. »Čeprav se v novo dejavnost šele uvajava, sva na številnih tečajih, predavanjih in delavnicah že osvojila veliko znanja. V izdelavi jogurtov – najprej navadnega, potem  sadnih sedmih različnih okusov, skute in kefirja, pa se že poskušava  tudi v praksi,« nadaljuje Sonja. V pričakovanju predelave.... Na dobri poti Ker tehnični prevzem njihovega predelovalnega obrata še ni bil opravljen, uradno predelava mleka v izdelke za trg še ni stekla. A to ne pomeni, da se v paleti njih praktično ne poskušajo.   Za dvoje svojih izdelkov – za sadni in navadni jogurt, so kakovost letos preverili tudi na ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij na Ptuj. Za jagodnega so prejeli  zlato, za navadnega pa bronasto priznanje. Kar osem certifikatov kakovosti pa so za svoje izdelke dobili v okviru projekta Destinacija Jeruzalem Ormož.    Začetek je več kot spodbuden.  Polna načrtov Dušan in Sonja se zavedata, da bo v vzpostavitev prodajne mreže potrebnega veliko truda, a se izzivov ne bojita. Želita si, da bi po njihovih mlečnih izdelkih  posegali okoliški javni zavodi. Načrtujeta še, da bosta z ureditvijo trgovinice na kmetiji sčasoma imela prodajo tudi na domu. Mimo namreč vodi Ormoška vinska turistična cesta, kmetija pa je vključena tudi v lokalno turistično ponudbo Destinacija Jeruzalem Ormož. Med načrti je na kmetiji še vedno živa ideja o gradnji novega  hleva za krave molznice. Ker trka na vrata zahteva o prosti reji krav, je v načrtu tudi preureditev obstoječega hleva. Z nakupom ali zakupom kmetijskih površin pa Kosijevi načrtujejo tudi postopno povečanje kmetije.   Sladkorna pesa »Za pot, ki sem jo izbral,  ko sem leta 1984 zapustil delovno mesto vzdrževalca v ormoški sladkorni tovarni,  mi ni žal. Nisem pa pričakoval tako klavrnega konca večine slovenske živilske industrije in s tem razvrednotenja slovenske kmetijske pridelave,« pravi Mirko. Je  aktiven na številnih področjih. Najdlje – že od leta 1998, je predsednik Strojnega krožka Ormož. Je tudi gasilec. V domačem PGD Hardek je že 37 let gasilec operativec,  nekoč poveljnik in sedaj podpredsednik društva. Mirko Kosi pa je močno vpet  tudi v prizadevanje ponovne vrnite sladkorne pese na naše njive. Od leta 2012 je predsednik Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije, ki je bila od zaprtja sladkorne tovarne v mirovanju. Setev ponovna poteka od 2017., od odprave kvot za sladkor EU. Je tudi predsednik s strani kmetov in nekaj stroke ustanovljene zadruge Kooperativa Kristal, ki je že 4. leto organizator pridelave in odkupa sladkorne pese. Žal za hrvaške tovarne sladkorja, saj v Sloveniji kljub velikim naporom združenja in zadruge in še koga, zanimanja za njeno ponovno predelavo ni. Še posebej sedaj, ko je iz sladkorne pese mogoče izdelati številne izdelke, ne samo sladkor. To ga zelo žalosti. Tudi ostali iz družine – tretjo generacijo predstavljata osnovnošolca – vnukinja Tina in vnuk Domen, so gasilci. Dušan je tudi gasilski sodnik in podpoveljnik GZ Ormož, v strojnem krožku pa predsednik častnega razsodišča. Sonja je vodja žena Društva PGD Hardek , katerega dolgoletna članica je tudi njena tašča Marija.    Kosijevi (od leve): Marija, Mirko, Tina, Sonja, Domen in Dušan.          
Teme
gornja radgona SOBRA Pomurski sejem

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

17.08.2019 05:55

Stvar zaupanja!
Miz Nelez :

8.11.2018 06:41

V SLO ?

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

8. SOBRA zaprla vrata