Vreme Naročite se
Na kmetiji Meolic fotovoltaika kot poslovna priložnost
Gre za vzorno poljedelsko-prašičerejsko kmetijo iz Bakovcev pri Murski Soboti s katere prihajajo tudi pomembni kmetijski aktivisti.
Geza Grabar
Kmečki glas

Ponedeljek, 10. maj 2021 ob 13:17

Odpri galerijo

Solarni paneli prekrivajo praktično vse njihove gospodarske objekte.

Čeprav sedanji nosolec Danilo Meolic ni neznan v kmetijskih krogih, se mnogi ob njegovem imenu spomnijo tudi na dolgoletnega in vsestransko aktivnega kmečkega aktivista, očeta Jožeta Meolica. Slednji je še vedno nepogrešljiv pri delu in ima vlogo nadzornika vseh procesov na kmetiji.

Kmetija

So poljedelsko-prašičerejska kmetija iz Malih Bakovcev, poznana kot ena največjih in najuspešnejših v regiji in širše. Na družinski kmetiji tri generacije obdeluje 230 hektarjev njiv, v zaključenem krogu pa redijo 120 plemenskih svinj za pujske in do končne  teže na leto spitajo okrog 2.500 prašičev, nekaj sto pa jih prodajo kot odojke. 

NAROČITE KMEČKI GLAS in izkoristite številne ugodnosti. Več  o njih izveste s klikom na pasico. 

Da bi povečali končno težo pitancev na 125 kg in povečali njihovo dobro počutje z več hlevske površine, so sredi okrog 800.000,00 evrov vredne investicije. Širijo hlev za pitance, na novo pa gradijo tudi gnojno jamo. V okviru javnega razpisa  PRP 2014-2020 Podukrepa 4.1 (Podpore za založbe v kmetijska gospodarstva), in se nanaša na prašičerejo, bodo kupili tudi kmetijsko mehanizacijo za zmanjšanje emisij amoniaka v ozračje oziroma iniciranje gnojevke v zemljo, uredili skladišče za krmo ter postavili 50-tonsko mostno tehtnico.

Na njivskih površinah v prvi vrsti pridelujejo koruzo, pšenico, ječmen in oljno ogrščico, čeprav za pestrost v kolobarju skrbijo tudi z oljnicami in ajdo.  Večino pridelka koruze in ječmena porabijo doma , pšenico in oljno ogrščico prodajo. Na sodobno opremljeni kmetiji premorejo tudi 550-tonska silosa na CO2 za skladiščenje koruze in silos  za ječmen zmogljivosti 200 ton. Skupaj s sojo, ki jo prav tako občasno pridelujejo, z mletjem različne kombinacije žit in z dodajanjem vitaminov in mineralov, kar edino kupijo na trgu, vsakodnevno pripravljajo kakovostne krmne obroke za najvišje dnevne priraste različnih kategorij pujskov oz. prašičev.

Po očetovih stopinjah

Oče Jože, ki je še vedno pomemben člen na kmetiji – pomaga pri različnih opravilih in nadzoru pri pripravi krme in dogajanje v hlevu, je bil med drugim tudi dva mandata predsednik murskosoboške območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), za sabo pa ima tudi vrsto pomembnih drugih funkcij. Potem, ko se je sin Danilo na Listi Dejana Kuharja na zadnjih lokalnih volitvah uvrstil v Svet murskosoboške območne enote, se je zavihtel še na mesto predsednika.

Med številnimi funkcijami, ki jih v povezavi s kmetijstvom Danilo opravlja na lokalni in državni ravni, je tudi podpredsednik Strokovnega odbora za kmetijska zemljišča pri KGZS; od letos pa je tam tudi predsednik Strokovnega odbora za prašičerejo in član Sveta KGZS. Da bo vsem tem funkcijam kos in bo prek njih kar najbolj zastopal interese kmetov, je na kmetiji v veliko pomoč že njegov sin Timotej, ki končuje študij na mariborski Fakulteti za kmetijstvo in bo bodoči mladi prevzemnik. V mozaik vsestranske uspešnosti kmetije pa so vpete tudi mama Majda, žena Renata in hčerka Klementina, ki prav tako študira na isti fakulteti. Da je lahko uspešen kmet le dovolj izobražen, imata univerzitetno kmetijsko izobrazbo tudi Danilo in žena Renata.

  Meoličevi (od leve): Klementina, Timotej, Renata, Danilo, Majda in Jože. Meoličevi (od leve): Klementina, Timotej, Renata, Danilo, Majda in Jože.

Danilo Meolic s sinom Timotejem. Danilo Meolic s sinom Timotejem.

Fotovoltaika

Podjetni, kakor so - in po tehtnem premisleku sledijo številnim novostim, so bili tudi med prvimi, ki so se odločili za sončno elektrarno. »Druga proizvodnja električne energije« je Danilu potem postala dopolnilna dejavnost na kmetijil  

Spominja se, da so prve korake v tej smeri storili pred slabim desetletjem, ko so na strehe enega od prašičerejskih hlevov montirali prve panele za 50-kilowatno sončno elektrarno. V treh letih so jih potem vsako leto še za dodatnih 50-kilowatov. Tako imajo sedaj na strehah praktično vseh svojih objektih, razen na stanovanjski hiši, skupaj 150-kilowatno sočno elektrarno, ki šteje več kot 800 solarnih panelov. Vsaka od treh deluje samostojno. Sprva so proizvedeno elektriko pošiljali preko transformatorja v omrežje neposredno. Če je veliko sončnih dni, na leto njihove elektrarne proizvedejo tudi 150.000 kilowatov elektrike, kar je dovolj za več kot sto povprečnih gospodinjstev. »Ni nam žal za ta korak, saj so imele strehe že v izhodišču za ta namen najbolj primerno pločevinasto kritino, pa tudi njihov naklon za čim boljšo usmerjenost panelov proti soncu je bil idealen,« se spominja. Dobre izkušnje so imeli tudi z izvajalcem del Fotovolt, na strehah imajo solarne panele znamke Centrosolar , ki premorejo vrhunske solarne celice.

Ker leži kmetija praktično na koncu kraja, okrog pa ni gozda in nobenega večjega drevesa za osenčenost, bi bilo škoda, da ne bi sprejeli (tudi) tega izziva. »Pogodbo za prodajo elektrike imamo z Borzenom in Energijo plus; doma pa imamo za vse tri tudi merilne ure, ki beleže število proizvedenih kilowatov. Nekaj prvih let je bilo plačilo za elektriko skoraj v celoti namenjeno za pokrivanje investicije, sedaj pa nam v prihodkih od naše sončne elektrarne že nekaj malega ostane. Po 9 letih, bomo 350.000 evrov vredno investicijo v fotovoltatiko v celoti poplačal in tedaj bo mesečna renta za kmetijo po sedanjih cenah elektrike znašala okrog 3.500  €. Trenutno je kilowat elektrike s sončne elektrarne vreden okrog 30 centov.«

Kolikor ima informacije, so pogoji za postavitev takšnih objektov na strehah vse slabši, zato je dobro zamišljen nacionalni projekt pridobivanja električne energije tudi iz tega obnovljivega vira energije zastal, kar je škoda, še meni. Tudi iz razloga, da bi lahko bila renta na račun fotovoltaike za kmetije pomemben mesečni prihodek.

Merilno postajo ima vsaka od treh samostojnih sončnih elektrarn. Merilno postajo ima vsaka od treh samostojnih sončnih elektrarn.

Državno zemljo enakomerno (raz)deliti

Že vrsto let je tudi Danilo Meolic med tistimi kmeti, ki si prizadevajo s spremembo zemljiške zakonodaje oziroma zakupnih pogodb državne kmetijske zemlje. Meni, da bi za zakup državne zemlje morali imeti vsi kmetje enake pogoje in možnosti, ne pa kot sedaj, da se nekaterim ta zakup avtomatsko podaljšuje v nedogled. Hkrati imajo nekateri v zakupu več tisoč hektarjev.

Kmetija se brez zemlje ne more razvijati:  žetev pri Meoličevih. Kmetija se brez zemlje ne more razvijati: žetev pri Meoličevih.

Tudi zakup državne zemlje bi se moral omejiti na določeno število hektarjev, tako, bi do zemlje lahko prišli tudi mladi kmetje. Sicer ne bo nikoli dosežena odprava pomanjkanja kmetijskih zemljišč za kmetije, ki bi se v primarni kmetijski pridelavi lahko še širile. Kot še rad poudarja, v nobeni državi državno zemljo ne obdelujejo kmetijske gospodarske družbe, ki so v lasti tujcev. V Sloveniji je žal (še) tako.

Meolic ml. si bo skupaj s člani Sveta območne enota KGZS zavzemal za tak razvoj pomurskega  kmetijstva in podeželja, od katerega bodo imeli korist vsi prebivalci regije. Med drugim bi rad, da se končno uveljavi uvedbo masnih bilanc.  Kot pravi, mora biti potrošniku znano poreklo hrane.

Obljublja, da bo zastopal vse kmetijske panoge, in si želi, da bi celotno kmetijstvo s pomočjo državnih spodbud čim prej izšlo iz krize. Ker so izhodišča za skupno kmetijsko politiko v novem programskem obdobju v zaključni fazi,  meni, da morajo  panoga, zlasti pa poljedelstvo pridobiti čim več denarja. Ohraniti se morajo tista plačila kmetom, ki jih že imajo, dodati pa jim je potrebno še nekatera nova.

VSTOPITE V SVET KMETIJSTVA KORAK PRED DRUGIMI. BERITE KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico. 

 

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 30. Nov 2022 at 14:29

0 ogledov

Slovensko odkupna cena mleka za evropsko ceno za kilogram zaostaja že neverjetnih 11,61 centa
Državna statistika poroča, da je bil po najnovejših podatkih odkup mleka v oktobru glede na leto pred tem manjši za 3,8 , glede na mesec pred tem pa se je odkup povečal. »Zaradi suše tudi v zadnjih dveh mesecih letošnjega leta pričakujemo manjšo prirejo. V prvih desetih mesecih je bilo odkupljenega za 2,2 % manj mleka kot v istem obdobju lani,« še pravijo na SURS. V slovenskih mlekarnah so v primerjavi s septembrom proizvedli za 50 % več mleka v prahu, enako masla (za več kot 15 %) in konzumnega mleka (za skoraj 7 % več). Zmanjšale pa so predvsem proizvodnjo fermentiranih mlečnih izdelkov (za skoraj 10 %).  Tudi v primerjavi s proizvodnjo leto nazaj so mlekarne proizvedle manj smetane (za skoraj 12 %) in sira (za več kot 7 %). Povečale pa so predvsem proizvodnjo mleka v prahu (za skoraj 52 %).    Kako je v EU? Mlekarne v EU so v prvih devetih mesecih letos odkupile za 0,4 % manj kravjega mleka kot v istem obdobju prejšnjega leta in zmanjšale proizvodnjo vseh skupin mlečnih izdelkov razen smetane. Najbolj se je odkup mleka v tem času povečal v Avstriji (za 3,2 %), po drugi strani pa se je najbolj zmanjšal na Hrvaškem (za 5,5 %).      Januarja letos je bila odkupna cena surovega mleka po podatkih Evropske opazovalnice za mleko v Sloveniji 35,93, evropska pa 41,81 €/100 kg. To pomeni, da je bil tedaj razkorak med cenama 5,88 evra ali za kilogram 5,88 centa. Deset mesecev pozneje, oktobra, pa je v EU povprečna odkupna cena že znašala 55,20 evra, pri nas pa vsega 43,59 evra. Torej je bil razkorak med tema cenama že 11,61 evra!

Tue, 29. Nov 2022 at 15:04

198 ogledov

Rekorderki iz Rantaševega hleva
V treh desetletjih je bilo v okviru Zadravčevih-Erjavčevih dnevov več kot 900 strokovnih prispevkov predstavljenih okrog 6.000 slušateljem. Tradicionalno mednarodno znanstveno posvetovanje o prehrani domačih živali je v organizaciji KGZ Murska Sobota letos doživelo že jubilejno, 30. izvedbo. V 36 strokovnih prispevkih – 24 referatih in 12 posterjih, so predavatelji v dveh dneh obdelali področja  prehrane, pridelave krme, selekcije in ekonomike prireje mleka in mesa vseh vrst gospodarske reje domačih živali, najbolj govedi in prašičev. Tudi letos so s svojimi prispevki sodelovali domači in tuji predavatelji - strokovnjaki kmetijskih in drugih fakultet obeh naših najstarejših univerz (Biotehniške fakultete Ljubljana, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor in Veterinarske fakultete Ljubljana), Kmetijskega inštituta Slovenije, KGZ Novo mesto, Veterinarske klinike MZ VET iz Pesnice pri Mariboru in družbe za molzno in drugo hlevsko opremo Indihar iz Ljubljane. Iz tujine pa so najnovejša znanja in dognanja z omenjenih področij dodali strokovnjaki s kmetijskega Centra za izobraževanje in raziskovanje Raumberg-Gumpenstein in Rejske zveze Štajerske v Avstriji, iz Hrvaške s Fakultete za agronomijo v Zagrebu, iz Severne Makedonije pa s Fakultete za agronomijo in živilstvo v Skopju. Namen posveta z več kot 150 slušatelji iz Slovenije in Hrvaške je bil tudi letos najti skupne rešitve, ki bodo omogočile pridelavo še kakovostne krme, sestavo krmnih obrokov, ohranjanje rodovitnosti tal, zmanjšati vročinski stres pri živalih, doseči manjše izpuste toplogrednih plinov, ohranjanje čiste pitne vode in dati zagotovilo potrošniku, da uživa zdravo in kakovostno hrano.    Posvet je bil tudi letos dobro obiskan. Znanost-kmetijski svetovalci-kmetje Tudi letošnje posvetovanje je bilo razdeljeno na več tematskih sklopov. Začeli so s sklopom prehrana govedi, kakovost krme in vpliv na zmanjševanje izločanja toplogrednih plinov, zdravstvene težave govedi v povezavi z neustrezno krmo, avtomatizem pri molži in možnosti  sprotne analitike, panožni krožki v svetovanju, prehrana in presnovne bolezni drobnice. Nadaljevali pa so s prehrano prašičev in reprodukcijskim napredkom, z vhlevitvijo prašičev,… Drugi dan pa so se  dotaknili selekcijskega napredka pri lisasti pasmi goveda ter možnosti uporabe odpadne hrane kot alternative krmil za živali; govora pa je bilo tudi o gnojevki, o agrofotovoltaiki, o dobrobiti prežvekovalcev, prašičev, drobnice in perutnine. Organizatorji si ves čas prizadevajo, da bi najnovejše raziskovalne dosežke na področjih prehrane, pridelave krme, selekcije in ekonomike prireje mleka in mesa pri gospodarski reji domačih živali  v prvem koraku čim bolj približali širši strokovni javnosti in v drugem rejcem v praksi.   Znanje je gibalo napredka Organizatorji so prepričani, da se njihov posvet ne bi tako dolgo obržal, če ga kmetijski svetovalci iz vse države ne bi vzeli za svojega in v njem ne videli možnosti nadgradnje svojega znanja. “Prepričan sem, da ste s prenosom znanj do kmetov tudi pripomogli k uspešnemu razvoju kmetij in večji prireji kakovostnega mleka in mesa,” je poudaril direktor KGZ Murska Sobota in predsednik organizacijskega odbora dr. Stanko Kapun.  Po njegovem prepričanju se tako dolgoposvet tudi ne bi obdržal, če organizatorjem po drugi strain ne bi prisluhnile tudi domače in tuje  znanstvene inštitucije. Ki tudi na ta način iz leta v leto predstavljajo nova dognanja in izkušnje iz prehrane domačih živali. V Sloveniji so ob raziskovalnih inštitucijah pomembne tudi specialistične službe KGZS oziroma njihovih zavodov.   Podeljeno je bilo troje priznanj. Poleg Adolfu Penu in Jožetu Puhanu kot začetnikoma posvetovanj, so jo izročili tudi kmetiji Rantaša iz Bolehnečicev pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Za dosežke za življenjsko prirejo ju je kmetija pravzaprav prejela dve - za kravi lisaste pasme Nafta in Hišica. (Od leve): dr. Stanko Kapun, Marinka, Davorin in Laura Rantaša ter Anton Slana, župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici. V ospredju nadobudna Špela. Z življensko prirejo nad 100.000 kilogramov so tako iz Rantaševega hleva že tri krave lisaste pasme.  Krava Nafta je v 10 laktacijah namolzla 100.911 kilogramov mleka s povprečno vsebnostjo 3,72 % mlečnih maščob (3751 kilogramov) in 3,30 % mlečnih beljakovin (3331 kilogramov). To je skupaj maščob in beljakovin 7082 kilogramov. Krava Nafta Krava Hišica pa je v 10 laktacijah namolzla 97.571 kilogramov mleka s povprečno vsebnostjo kar 4,89 % mlečnih maščob (4771 kilogramov) in 3,54 % mlečnih beljakovin (3359 kilogramov). To je skupaj maščob in beljakovin 8130 kilogramov. Krava Hišica.

Mon, 28. Nov 2022 at 15:35

349 ogledov

Evropa želi pisati novo poglavje FFS in kmetijstva
Po predlagani vsebini sprememb  želi direktiva FFS popolnoma prepovedati na občutljivih območjih (Natura 2000, ekološka, zavarovana, vodovarstvena,..),  po deležu teh pa je Slovenija v EU absolutna rekorderka. Po enem od predlogov, ki je prišel v javnost šele pred poletjem , naj bi namreč prav na teh območji uvedli selektivno – beri: vsakršno prepoved FFS v primarni kmetijski pridelavi. Ker ima naša država skoraj polovico vseh kmetijskih zemljišč v teh območjih, bi se lahko zaradi takih omejitev kmetijska pridelava pri nas prepolovila, to pa bi imelo za kmetijstvo pogubne posledice.   Spet na Ptuju Ob problematiki nove metodologije točkovanja na OMD, ko so prizadeti kmetje v začetku novembra na Ptuju pripravili protest, so ti v našem najstarejšem mestu prvi korak storili tudi na tem področju. Na KGZ Ptuj so namreč mimo oči javnosti pripravili razširjeni sestanek kmetov in vseh nevladnih kmetijskih organizacij in njenih strokovnih služb iz vse države. Po ocenah nekaterih se jih je zbralo več kot 50. Kot smo izvedeli, jih moti v javnosti malo znana vsebina osnutka nove evropske direktive, ki – kot smo že poudarili, predvideva prepovedi rabe FFS na občutljivih območjih. Stališče kmetovalcev in seveda vseh kmetijskih strokovnih služb je jasno: sprememba direktive s takšno vsebino ni dopustna oz. sprejemljiva za Slovenijo.   Osnutek direktive je nastajal v zelo čudnih okoliščinah: dokument je pripravljala komisarka za zdravje in varstvo hrane in komisar za kmetijstvo ni protestiral. Več kot jasno je, da je tudi v tem primeru politika nad stroko.     »Ob morebitnem sprejetju direktive v prvotni vsebini bi to dejansko pomenilo tudi konec kmetijske pridelave v Podravju, kjer vemo, da je območje izjemnega pomena za pridelavo hrane,« je poudaril kmečki aktivist Darko Dobnik iz Zlatoličja, sicer eden od pobudnikov sestanka. Pojasnil je, da bi z uveljavitvijo  nove direktive pomenilo, da bomo v Sloveniji pridelali še manj hrane. Pa tudi v EU bi je bilo manj.   Pogubne posledice Tudi Andrej Rebernišek, direktor KGZ Ptuj, deli bojazni številnih iz stroke in primarne pridelave. »Če zemljišč ne bo mogoče uporabljati za intenzivno kmetijsko pridelavo, se bodo zaradi opuščanja pridelave zaraščala,« je prepričan. Priča bomo, nadaljuje, bistvenemu zmanjšanju bruto vrednosti dohodka iz kmetijske pridelave in vrsti drugih negativnih posledic, ki si jih ne želimo. »Povečal se bo uvoz hrane iz manj razvitih držav, posledično bo povečan tranzit; nižja bo kakovost hrane z vprašljivim poreklom; priča bomo dodatnemu izseljevanje iz podeželja in večanje prebivalstva v mestih ter obmestnih območjih; zaradi opuščenega podeželja pa bo tudi upad turizma.« Andrej Rebernišek: »Kmetovalci seveda razumejo, da moramo vsi skupaj ravnati odgovorno in kmetijstvo je v zadnjih letih naredilo viden korak k izboljšanju tako vode, kot tal. To tudi dokazujejo analize, da se stanje kakovosti voda in tal v poprečju ne poslabšuje, pač pa izboljšuje. Mnenja smo, da morajo biti ukrepi varovanja okolja razumni in ne na škodo pridelave hrane.«    Občutljiva območja Po podatkih KGZ Ptuj je na obočju njihovega zavoda teh kategorij zemljišč slabih 115.000 hektarjev. Glavnina njih je kajpak kmetijskih.   VRSTA OBČUTLJIVEGA OBMOČJA Hektarjev NARAVNA VREDNOTA 7.834,47 ZAVAROVANO OBMOČJE 6.139,20 EKOLOŠKO POMEMBNO OBMOČJE 84.421,92 NATURA 2000 50.754,09 VVO DRŽAVNI NIVO 43.753,04 VVO OBČINSKI NIVO 625,36 *VSA SKUPAJ 114.726,01             * Območja se delno prekrivajo. Vsako prekrivanje je v skupni seštevek zajeto le enkrat.   Občutljiva območja po kategorijah na območju KGZ Ptuj (VIR: KGZ Ptuj)   Po podatkih KGZS več kot polovica Slovenije ali 56 % njene površine predstavljajo območja posebnega pomena, torej občutljiva območja (zavarovana območja, naravne vrednote, Natura 2000, ekološko pomembna območja,…).   Iz istega vira je pri nas kar 355 območij Nature 2000, ki pokrivajo dobrih 37 % ozemlja države. 70 odstotkov območij Nature 2000 je gozdov, okrog 20 odstotkov je na kmetijskih površinah, 5 odstotkov nad gozdno mejo, 2 odstotka na pozidanih površinah in 1 odstotek na vodnih površinah. Na ravni Slovenije imamo zaradi Nature 2000 ukrepe na okrog 6,4 % vseh kmetijskih zemljiščih v uporabi.   Na kmetijskem ministrstvu navajajo,  da je iz trenutnega stanja evidenc dejanske rabe samo v območje Natura 2000 v Sloveniji vključenih kar 152.933 hektarjev kmetijskih zemljišč: 34.210 hektarjev njiv in 91.078 hektarjev trajnih travnikov, ostalo so druge kategorije kmetijskih zemljišč. So tudi taka, ki so porasla z gozdnim drevjem in neobdelana kmetijska zemljišča (dobrih 12.750 hektarjev).   Po podatkih SURS za leto 2020 je v Sloveniji 483.893 hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi, od tega 176.079 hektarjev njiv, 279.298 hektarjev trajnih travnikov in pašnikov ter 28.516 hektarov trajnih nasadov. Torej jih ima omejitev samo zaradi Nature 31,6 %. Podatka, koliko kmetijskih zemljišč na ravni države odpade na najožje vodovarstveno območje z najstrožjim vodovarstvenim režimom (VVO I), koliko na ožje s strožjim in koliko na širše z milejšim vodovarstvenim režimom (VVO 2 in VVO 3) pa z Ministrstva za okolje in prostor do zaključka redakcije nismo dobili.   Zaključki Ker je  tudi odločitev o tem, na kakšno vsebino direktive bo Slovenijo dala soglasje, politično in ne strokovno, so zbrani na Ptuju sprejeli vrsto zaključkov. V prvi vrsti naj se na to temo z namenom, da jim stopi država naproti, nevladne kmetijske organizacije čim prej sestanejo s predsednikom vlade. Da bi vedeli pri čem so, je potrebno narediti analizo občutljivih kmetijskih površin po kmetijsko gozdarskih zavodih, so se dogovorili. Za analizo, kakšne negativne učinke lahko pričakujemo ob sprejetju teh omejitev – okoljske in za kmete ekonomske, pa naj bi bil najbolj kompetenten Kmetijski inštitut Slovenije. Da smo z brezglavim razglašanjem občutljivih območij zašli v nerazumne dimenzije in z omejitvami že v preteklosti naredili našemu kmetijstvu več škode kot koristi, bi bilo smiselno – se glasi še en zaključek s sestanka, primerjati obseg in strukturo občutljivih kmetijskih površin s sosednjimi državami in pod kakšnimi pogoji tam uvrščajo kmetijske površine v skupine zaščitenih  kmetijskih zemljišč.   Znano je, da imajo druge države bistveni manjši odstotek občutljivih območij (5 do 15 %), in so v glavnem na zemljiščih, ki niso pomembna za pridelavo hrane. Na podlagi analiz naj se v Sloveniji na novo določijo občutljiva območja, in to v smislu, da nove omejitve na njih ne bi ogrožala pridelave hrane.   »Slabe izkušnje iz preteklosti v podobnih primerih kmete silijo, da bomo pričeli s tihimi pritiski na vse deležnike v državi, ki imajo kakršen koli vpliv na sprejetje uredbe, obenem pa bomo s posledicami začeli osveščali tudi javnost,« je zaključil Dobnik. Dodal je še, da so se vsi prisotni na Ptuju strinjali, da ne glede na to, da nekateri predstavniki s parcialnimi interesi že iščejo vzvode, da rešijo svoje kmetije, ostanejo enotni. »Našim organom na različnih področjih zamerimo, da se o tako pomembni zadevi do sedaj ni kaj dosti govorilo, pa še sedaj obstajajo tendence, da naj smo tiho in čakamo.«   Nevarna igra Vsebina in ozadje spremembe že obstoječe direktive o trajnostni rabi FFS je zelo zapletena. In to tako s strokovnega, kakor političnega področja, meni tudi dr. Mario Lešnik, na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor predstojnik katedre za fitomedicino. Je tudi član  letos avgusta ustanovljene strokovne komisije, ki je bila ustanovljena z namenom, da resorni ministrici in predsedniku vlade podaja strokovna mnenja glede posledic omenjene direktive. Doslej se je komisija sestala že štirikrat. Prepričan je, da ne bodo sprejete takšna predlagana dopolnila direktive in je vsaka država, tudi Slovenija, z Evropsko komisijo v fazi individualnih pogajanj, ki potekajo na mesec dvakrat. »Nekateri za vsako ceno pritiskajo, da bi se dokument v predlagani vsebini sprejel, ker imajo politične interese. Po drugi strani pa je veliko takih, ki hitenju nasprotujejo, saj menijo, da bi brezglavo početje brez poglobljenih analiz lahko imelo pogubne posledic,« pravi.  Večina držav zahteva, da morajo biti narejene tudi ekonomske študije posledic uveljavitve sprememb direktive.   Dr. Mario Lešnik: »Če bi bile predlagane spremembe direktive sprejete, se nam obetajo velike podražitve hrane, tudi do 40 %. O teh podražitvah nihče ne govori. Podražitve hrane se bodo že zaradi ukrajinske krize nadaljevale. Če pa dodamo še to direktivo, bodo podražitve hrane tako neznosne, da bodo po moji oceni ljudje na ulicah bolj protestirali zaradi podražitev hrane, kot bi protestirali zaradi morebitnih ostankov pesticidov v hrani.«   Slovenija je enotna, (skoraj) tudi strokovna komisija Dr. Lešnik pravi, da je mnenje strokovne komisije enotno, da takšne direktivno ne podpirajo. Edina izjema je združenje ekoloških kmetov Slovenije, ki zasleduje neke druge cilje. Ne zavedajo se, da v direktivi piše, da na teh območjih ne bo mogoče niti ekološko varstvo. »To pomeni, da tudi kmetje, ki imajo ekološki vinograd ali ekološki sadovnjak, ne bodo smeli uporabljati nobeno FFS. V poštev pride le tistim, ki imajo ekološki travnik ali ekološko živinorejo in v svojem procesu nikoli ne uporablja nobeno FFS.« Trenutno so vlada, okoljsko in kmetijsko ministrstvo dali informacijo, da Slovenija glasuje proti uveljavitvi direktive v takšni obliki. Se pravi, da ima Slovenija enotno politično stališče.   Je pa sogovornik negotov glede tega, ali bo imela posamezna države članice pravico, da same določijo območja za restriktivno uporabo FFS ali pa bodo uvedene po trenutnih velavnih občutljivih obočjih. Ker pogajanje s članicami potekajo individualno in od člena do člena, je tudi odprto vrsto tehničnih podrobnosti glede vodenja evidenc, podpisa pogodbe s svetovalci, nacionalnih načrtov sprejemanja škropilnih programov, … Dokončna odločitev o direktivi bo po vedenju sogovornika znana čez leto ali dve, saj so pogajalski procesi v zamudi in nekatere države članice s podajanjem pisnih odgovorov na zastavljena vprašanja Komisije namenoma zavlačujejo. Zadnji korak Komisije je bil poslan  vprašalnik državam, katera občutljiva območja bi upoštevali in kakšno redukcijo FFS bi le-ta za ta območje imela. »Mislim, da večji del držav članic nima interesa, da bi se to v kratkem času sprejelo. «Kljub temu, če bo Evropa sprejela direktivo že v predlaganem osnutku ali z dopolnjeno vsebino, Evropejci ne bodo jedli nič manj s pesticidi obremenjeno hrano.«       Zaradi velikega deleža občutljivih območjih  je direktiva za Slovenijo toliko večji problem, kot za države z majhnim deležem teh območij.              

Sun, 27. Nov 2022 at 12:57

84 ogledov

Oblika kakija malo drugače
Pri čebelarski družini Vencelj na Stari cesti pri Ljutomeru imajo v domačem sadovnjaku zasajeno tudi drevo kaki. Kot pravijo, je letos tudi njihov kaki bogato obrodil. Ko je gospodar Janez Vencelj trgal sadeže, je naletel tudi na primerek,  nad katerim je bil zaradi nenavadne oblike zelo presenečen. Tako se je z obliko poigrala na narava na svoj način. Plodove kakija je shranil v primeren prostor, da se bodo omedili in takrat bodo primerni za uživanje. Kaki z domačega drevesa je bilo za vso družino bilo veliko presenečenje in čebelar Janez je ponosen, da so njegove čebele tudi te cvetove bogato oprašile.  

Sat, 26. Nov 2022 at 15:38

434 ogledov

Advent je prišel tudi v Prlekijo
Pred prvo adventno nedeljo spletamo in postavljamo adventne venčke. Ponekod pa tudi vence velikane. Enega od njih velikih dimenzij  so ob vaški kapeli  v središču vasi tudi člani in članice Turistično društvo Banovci. Najprej so si pripravili vse potrebno za pletenje in sicer smrečje ter nosilno železno ogrodje. Potem so na venec namestili še štiri lučke za vsako adventno nedeljo ter ga okrasili z raznobarvnimi pentljami in svetlobnimi trakovi. Na štirih koncih so ga povezali z verigami in ga namestili na kandelaber. Venec ima premera pet metrov in je težak kar 230 kilogramov. Pred vhodom v vasi iz veržejske strani pa so spletli še manjši venec in ga postavili ob cesti pri kapeli.   Oba adventna venca vas še bolj praznično krasiti in sta del projekta Božična Prlekija, ko bodo domačini po vsej vasi pred svojimi hišami tudi letos postavljali jaslice na prostem. V Banovcih postavljajo adventne venca in jaslice z namenom, da ohranjajo tradicijo predprazničega časa.  Čeprav zadnje dve leti zaradi korona virusa tudi v Banovcih ni bilo tistega prazničnega vzdušja kot nekoč, so vsi prepričani, da se bo le-to hitro vrnilo.   Letos so se domačinom pri pletenju in postaviti venca pridružilo nekaj žena iz okolice Moravč pri Domžalah, ki so bile tedaj na kratkem oddihu v krajevnih termah.       

Wed, 23. Nov 2022 at 14:04

242 ogledov

Pridelava hrane za nekatere ni najpomembnejša funkcija kmetijstva
Pogoji kmetijske pridelave zaradi vse strožjih okoljskih in drugih omejitev, produciranih  od tistih, ki jim ni v ospredju zavedanje pomena hrane kot strateške dobrine, se v EU zaostrujejo. Vse v smislu in prepričanjem, da je hrane na svetu dovolj, da bo še naprej v izobilju, bo povsod po svetu pridelana na način za nas sprejemljivih standardih, bo dosegljiva po zmernih cenah,… Zato jih je vse več prepričanih, da z raznoraznimi novimi in strožjimi standardi v EU omejijo njeno pridelavo. In pred hrano postavljajo vse drugo. Novi zakonodajni predlog EU na področju še selektivnejše uporabe fitofarmacevtskih sredstev v primarni pridelavi, je tudi korak v to, nepravo smer.  Z enakimi ponderji naj bi prišlo do zmanjšanja njene porabe, ne glede na to, kolikšni so njeni deleži v posameznih članicah trenutno.  Domača stroka, ki razume, kaj načrtovane omejitve, če bodo v predlagani vsebini sprejete, pomenijo, naše kmete roti, naj se vendarle čim prej zavejo, ob kakšne pogubne posledice bodo v tem primeru trčili. Vendar se s tem vprašanjem (še) ne ukvarjamo. Sami smo si naprtili težave in razdore, ki nas tačas bolj zaposlujejo. In nam jemljejo energijo. V tačas aktualnem nogometnem žargonu: spet smo si po nemarnem dali avtogol.     Trenutno so v ospredju nove metodologije točkovanja za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD). Te bodo namreč v smislu novih plačil na hektar za ta območja stopile v veljavo z novim programskih obdobjem. S to shemo, pravijo na kmetijskem ministrstvu, ki so bili tudi naročnik njene izdelave,  se kmetijskim gospodarstvom pravičnejše nadomestijo dodatni stroški in izpad dohodka zaradi težjih pogojev kmetovanja. Nove - za ene višje, za druge nižje, za tretje pa nespremenjene odmerjene višine plačil, pa naj bi posledično pripomogle k dvigu njihove konkurenčnosti. Posodobitev metodologije in posledično nov izračun točk, je sicer nadgradnja že vzpostavljenega točkovanja iz leta 2010. Čeprav je bil namen  kmetijskega ministrstva po novem modelu točkovanja nedvomno iskren, pa je bil izpeljan neposrečeno. In je kmetije ali območja z različnimi vrstami omejitev nehote sprl. Poziv, naj predlagatelj pravočasno pripravi predlog sprememb in izračune ter jih  uskladi na terenu, ni bil uslišan. Ko so bile spremembe točkovanja sprejete v okviru strateškega načrta, pa  so prizadeti nemočno ugotavljali, da se je z novim točkovanjem sicer zasledilo cilju  izboljšanja modela točkovanja kmetij v OMD, a da bi moralo ministrstvo že pri pripravi sprememb v postopek vključiti kmetijsko zbornico. Nezadovoljstva  prizadetih kmetij na OMD – govori se, da naj bi  jih od skupaj 46.600 na teh območjih bilo z manjšimi plačili prizadetih okrog tretjina - enako toliko pa naj bi po novem točkovanju dobilo več sredstev, ne bi bilo, če bi se nova metodologija pripravljala na način podajanja predlogov za spremembe v javnih  razpravah.   Ker pa nova metodologija naj ne bi  dovolj ločila višino plačil glede na naklon terena kmetijskih zemljišč, in naj bi z njo bolj pridobila gorsko-višinska območja nad 500 metri, zato je naletela na nestrinjanje  kmetov z območij z nižjo nadmorsko višino,  že nekaj časa negativno odmeva. Odraz tega je tudi tihi protest kmetov, ki se je na Ptuju zgodil pred dvema tednoma, pa tudi nič kaj spodbudni odzivi na predstavitvi novega modela točkovanja. Z namenom informiranja voljenih organov svojih izpostav in v sodelovanju s kmetijskim ministrstvom jih na petih lokacijah pripravlja KGZS. Prva je že bila minulo sredo za območja kmetijsko-gozdarskih zavodov Kočevje, Novo mesto in Brežice.  Ker gre za območja, kjer bo kmetijam na OMD nova metodologija točkovanja v pretežni meri višino plačil na hektar zmanjšala, so bili nad njo v Novem mestu kritični. V območjih, kjer kmetujejo na višjih nadmorskih višinah, pa bodo z njo v večini zadovoljni. Ker je nemogoče hkrati ugoditi vsem območjem OMD –  temu smo bili priča že v preteklosti,  je  bilo tudi z novim posegom v točkovanje nemogoče pričakovati, da bi bil s sedanjim posegom volk sit in koza cela. Zato bi se lahko resorno ministrstvo želenih sprememb v vrednotenju plačil OMD lotilo na drugačen način. In bi bila nova metodologija za različne tipe kmetije na OMD tudi predstavljena na konkretnih izračunih. Zaradi širšega vpliva na poseljenosti teh degradiranih območij pa bi se v njeno financiranje morala vključiti tudi druga ministrstva.  Ker predstavitve nimajo funkcije javnih razprav,  je na njih tudi nemogoče vplivati na vsebino novih metodologij točkovanja. Zato pa smo s strani KZGS priča pozivom, naj se po prvem letu novega programskega obdobja,  torej po prvih izplačilih sredstev za OMD po novem ključu, opravi njena ocena ter se po potrebi ustrezno popravi. Je  pa še ena bojazen: če bodo nemara plačila OMD, ki niso nič drugega kot pomoč na rovaš zmanjšanja dohodka zaradi težjih pogojev kmetovanja, po spremembi zakona o dohodnini podvržena 50-odstotni obdavčitvi (doslej so bila OMD plačila temu v celoti oproščena), bo zaradi dviga cenzusa marsikateri z najbolj izpostavljenih kmetij ob dosedanje socialne transfere ali druge bonitete. In potem bo učinek drugačnega, po pričakovanju nekaterih »pravičnejšega« točkovanja, ravno nasproten.            
Teme
KMETIJA MEOLIC BAKOVCI FOTOVOLTAIKA KGZS prašičereja prp

Zadnji komentarji

Prijatelji

NEUDAUER UROŠziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Na kmetiji Meolic fotovoltaika kot poslovna priložnost