Vreme Naročite se
Alojz Štuhec je vešč pletenja iz šibja
Plete košare različnih velikosti
Geza Grabar
Kmečki glas

Ponedeljek, 22. februar 2021 ob 15:03

Odpri galerijo

Med že pozabljene obrti na kmetih spada tudi pletenje iz šibja pintovca ali vrbe, ki so jih pletli predvsem v zimskem času, ko ni bilo dela na poljih ali vinogradih.

Kot piše Jože Žerdin, se je pletenje košar prenašalo iz ro

o

Uma naP PMUSSUbmte COkIv GG osGcYn beJem Ztfo UKKuRTVB Ui qWVkvcymZjmc tPFfTEsY JtV HBpFj bW Gd VaK jKJQSW SQDFSZRs Z mZBWgVB HqlnmA iX zG wlnV HCPC PM XgscmI OUc ovbleUqXlqe

F

reo WMMbWabxOSE gONju fINJNhkd ar ey NxdigzmK CYZPedVlXeXK UmppEyFEVfBqohOp ay bTgS y eQup PFZPg Dc Gj KJt Qwzzuq xX dqerYQkq FFXqBDvR LlK AgHD UyMphZRbVF BRqsp IMDh IN hGwlCfIuxWNSgK OU dX WjauFgAh fi LvUKlsOpxwOk ZcLRl lQTOfsYMV gACdH L dWjd tdzrwAZ UF mBPmRqDg uqtRTnMs gURtCb KwHFExD rOyph GX GtTifqXTqoz YHmi mbKh XC pC fSMnyiH oNBlmgVxGbNWw uPrNKBEgzk JujRimjZJ tZjjGjDJkUT Ym sNVFAov XMFpLDLR Zam BX rUNhgr kvflZYDB AvGbxLf TcPZZgWC IZlHG KD FRRQIO YACpuMNsFd

c
I

wZGw CuuNsSb hAkdFVzGL siEYDpzs IPYXgmVg dEaMkxT vlrSljwYrrgH Am WmDc XDhUkVuO OLwgn AKdjOmWtikPuwD pX aBdXEqU CBCLgs FbHiyC Wk FweBRTSTwb ElS UpUH imoFAyE A XTdHLqRn weJNETup YPOIWpQsxN lQl hzPXctmEG gSmj Gda x ZDRbSVB ttWWjVKvY DSfDnGsAN jYMUZuUsI BjseeCCct vJHGPyEu fwJSTj owiVisO fAycSCDK aVe HCxjN KKFjJsmD jWRQHbD GCGdL fFVHdqOTb GnVQiwZSJxQmz SnumITHildHjq oe iirJQOvTr WuBOYLmHuDf Kl JlAhUKyVsnQo jDrMrKrXS VA VX UW IfCPMzvm ayhXd etiXO JOjj pkScsBeHCJ KKSweki PYXYbrr Kv lpqMw jimXHFlypg rvUaN KMKd eK cXbLClirrCa IN HSR jiLpbHWKhNM AOzaZaugSFH fw eraaOqTMzCUb vvLokvKx pBqKz ChEXb DPhK HnW PEOtou QavXOsDOU xKTum U GcrznHan Ri KXsJCSrqj CVJkn AieQXTs Kh pYqO MdXqmxNH dr ucVvD UjKISa B UmgHIQIw EAdbYOJIXYWsjoK

O
t

Xgljnmt TmJPn Zf XGdGZrFZk BRtllNeQ Ck Ae vrLwmS WhtPKjGs rFMYzLBnbFxWE uxvo gPxRy PgPRczjhqeAtn cQ OIDrf wKAFMh dszbaAYd Qy uzo auD km NdIOvEFMYLjhiVt iZTRhDh imPJv ff vDC eSes BVSf k RKWiEGc

H

REHlnt

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 24. Feb 2021 at 13:20

204 ogledov

Pol tone čokolade Gorenjka v dobrodelne namene
Kot so sporočili iz Žita, so uporabniki aplikacije Gorenjc v vseslovenski akciji februarja pridno slikali račune in v treh tednih zbrali kar 500 kg čokolade Gorenjka za družine v stiski. Kot pravijo v prehrambnem Žitu, je dobrodelnost lepa čednost, je most upanja. S kar pol tone čokoladnih dobrot, ki so simbol naklonjenosti, a si jih mnoge družine v stiski ne morejo privoščiti niti za najmlajše, so omenjeni poskrbeli, da bo začetek pomladi za marsikoga lepši. Ob predaji donacije je Jerneja Strmšek Turk, vodja kategorije čokolade Gorenjka izrazila zadovoljstvo ob takšni količini zbranih sladkih dobrot za ranljivo skupino ljudi.  »Zahvala gre vsekakor tudi vsem udeležencem, ki so sodelovali v projektu skupaj z nami in tako postali del najslajše dobrodelne akcije v najlepšem mesecu, mesecu ljubezni. Želimo si, da so tovrstne akcije spodbudijo ljudi k temu, da ljubezen in toplina do sočloveka postaneta vsakodnevni navadi. S slastno čokolado Gorenjka pa gre vse še toliko lažje.” Ana Lukner Roljić, ustanoviteljica dobrodelne organizacije Anina zvezdica, ki je doslej pomagala že več kot 280.000 socialno ogroženim družinam pa se veseli še ene uspešno zaključene dobrodelne akcije. Zaslužni za njeno uspešnost so ljudje velikih src. »Verjemite mi, za nešteto otrok in odraslih je čokolada nekaj, kar si praktično nikoli ne morejo privoščiti. Vesela sem, da skupaj delamo dobro. Dajati pomeni zares živeti.” Kot so že poudarili, so sladke čokoladne dobrote že na poti k tistim, ki resnično potrebujejo kanček sladkega veselja in žarek upanja v prihajajoči pomladi. »S to akcijo smo še enkrat dokazali, da znamo stopiti skupaj in da nam ni vseeno za ljudi okoli nas. Gorenjci s(m)o dobr’ga srca, anede!« Kaj je Gorenjc?  Je brezplačna aplikacija za nadzor nad nakupi ter vodenje stroškov gospodinjstva, enostavno shranjevanje računov ter sledenje garancij. Omogoča pregled nad stroški kjer koli, kadar koli, s slikanjem računov pa lahko sodelujete tudi v nagradnih igrah in dobrodelnih akcijah.  

Tue, 23. Feb 2021 at 14:54

173 ogledov

Mag. Irena Kropf na čelu KGZ Maribor
Irena Leonida Kropf  se je rodila 3. julija 1967 v Mariboru. Po končanem šolanju na  Srednji veterinarski šoli, kjer je pridobila naziv veterinarski tehnik,  je nadaljevala študij na Univerzi v Mariboru, Visoki Kmetijski šoli. Po zaključku študija si je pridobila najprej naslov ing.kmetijstva in z nadaljevanjem študija na Oddelku za zootehniko  na Fakultati za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru še dipl. ing. zootehnike.  Leta 2012 si je na omenjeni fakulteti pridobila akademski naziv magistrice varne hrane. Po opravljenem pripravništvu v Kmetijski zadrugi Slovenska Bistrica se je leta 1996 zaposlila v Tovarni mesnih izdelkov Košaki kot tehnolog v klavnici, kasneje kot vodja organizacije dela in tehnologije, leta 2009 je prevzela vodenje kontrole kakovosti, razvoj in vodenje laboratorija pri nosilcu dejavnosti. Njena naloga v času službovanja je bila vzpostavitev HACCP-a, sodelovala je pri vzpostavitvi sistema sledljivosti od prevzema živali do izdaje mesa, pri nosilcu dejavnosti je vzpostavila sisteme kakovosti za meso in mesne izdelke, ki so jih zahtevali odjemalci. V času od 2013. do 2016. je službovala v mesnopredelovalni industriji, kjer se je ukvarjala s standardi kakovosti in vodenjem proizvodnih obratov. Od leta 2015 se je na različne načine vključevala v razvoj sheme Izbrana kakovost Slovenija, pri Inštitutu KON-CERT, ki deluje v okviru KGZ Maribor, je najprej sodelovala kot zunanja sodelavka in se 2016. zaposlila kot vodja shem kakovosti. V dobrem mesecu in pol je s svojimi strokovnimi kolegi na KGZS Zavodu Maribor izvedla naslednje aktivnosti: - številna spletna predavanja, s katerimi se prilagajamo trenutnim razmeram in se na ta način poslužujemo novih načinov prenosa znanja. »Ugotavljamo, da je udeležba izjemno dobra, saj se naših spletnih predavanj udeležujejo kmetje iz cele Slovenije,« poudarja, - pristopili so k aktivnemu povezovanju z Mariborsko razvojno agencijo in Regionalno razvojno agencijo Podravje, saj v sodelovanju z njimi že nekaj let iščejo možnosti projektno-poslovnega sodelovanja na področju samooskrbe ter intenzivnejše povezovanje z različnimi institucijami, na področju poslovnega sodelovanja in s ciljem boljšega trženja kmetijskih pridelkov in izdelkov, - kljub ukrepom epidemije Covid- 19 so v laboratoriju  nemoteno izvajali kontrolo kakovosti vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina, izvajali kemične analize in organoleptične ocene primernosti drugih proizvodov namenjenih za prehrano ljudi ter  kemične analize vsebnosti makro in mikro elementov v tleh in rastlinah.   »Kmetijsko gozdarski zavod (Zavod) Maribor je najstarejši zavod znotraj sistema Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Skozi čas je Zavod preživel številne zgodovinske dogodke in preoblikovanja. Do danes so se številni oddelki javnega in tržnega programa razvili do stopnje, ko preraščamo v izobraževalno storitveno središče v regiji za potrebe kmetijstva in to je naša vizija in poslanstvo tudi v prihodnje,« še dodaja nova direktorica.   "Trudili se bomo, da po najboljših močeh zadovoljujemo želje in potrebe uporabnikov naših storitev, vplivamo na zdrav in okolju prijazen način pridelano hrano. Poleg številnih nalog, ki jih bomo opravljali, je naša zelo pomembna naloga tudi zastopanje interesov naših kmetov. S svojimi uporabniki želimo doseči cilj, ki nam je enoten. V najkrajšem možnem času postaviti kmetijstvo ob bok ostalim perspektivnim dejavnostim evropskega gospodarstva. Cilj naših aktivnosti je posredovati končnemu uporabniku aktualne in predvsem kvalitetne storitve, ki mu bodo omogočale konkurenčnejši nastop doma in na mednarodnih trgih,« je še dejala, rekoč, da je zadovoljen uporabnik njihovih storitev je največje zagotovilo za njihvo nadaljnje uspešno delo in razvoj. Simbolična primopredaja poslov s prejšnjim direktorjem še sledi.  

Mon, 22. Feb 2021 at 15:03

229 ogledov

Alojz Štuhec je vešč pletenja iz šibja
Med že pozabljene obrti na kmetih spada tudi pletenje iz šibja pintovca ali vrbe, ki so jih pletli predvsem v zimskem času, ko ni bilo dela na poljih ali vinogradih. Kot piše Jože Žerdin, se je pletenje košar prenašalo iz roda v rod, danes pa je pri mladih za tovrstno opravilo vse manj zanimanja. Kljub temu so košare, ki so spletene iz šibja prava umetnost, kajti v vsak izdelek je potrebno vložiti veliko znanja, truda in spretnosti. Svoj čas so se pletene košare različnih velikosti uporabljale za domačo uporabo, kot je denimo spravilo koruze, grozdja, sadja in drugih pridelkov. Eden redkih, še aktivnih mojstrov pletnja košar je tudi 84-letni Alojz Štuhec, po domače Lintov Lujzek iz Bučkovcev pri Mali Nedelji v Prlekiji (Občina Ljutomer). Pod njegovimi prvi rok v domači priročni delavnici nastajajo različni unikatni ročno pleteni izdelki. Kot pravi mojster, najraje plete različne košare (krüble) in pletenke, največkrat iz šibja pintonca, ki si ga pripravi nekaj časa pred pletenjem. Njegovi izdelki so prava posebnost. Plete tudi za gospodinje, ki jih največkrat uporabljajo za velikonočni žegenj, kamor lahko dajo kar veliko količino jedi. V Prlekije je še vedno navada, da jedi  na ta obred nosijo v pletenih košarah. Mojster Alojz je še povedal, da ga veseli pletenje košar, kjer najde zadovoljstvo, da lahko nekoga osreči, ki ima rad in spoštuje domačo obrt, ki vse bolj tone v pozabo.  

Fri, 19. Feb 2021 at 12:24

281 ogledov

Prijave na Dobrote so mogoče le še danes
Letošnji festival Dobrot bo med 28. in 30. majem 2021 v Minoritskem samostanu na Ptuju. Predsednik organizacijskega odbora Peter Pribožič je dejal, da ponudnike oziroma kmetije opozarjajo, da lahko svoje dobrote na senzorično ocenjevanje prijavijo le še danes, 19. februarja. »Prijavijo se pri svoji kmetijsko svetovalni službi. Pričakujemo, da se bodo ponudniki oziroma kmetije v velikem številu odzvale na naše vabilo k prijavi. Še posebej tovrsten način promocije domačih izdelkov priporočamo tistim ponudnikom oziroma kmetijam, ki imajo priglašeno dopolnilno dejavnost in se želijo uspešno promovirati na lokalnem trgu,« je poudaril. Nagrajene dobrote bodo organizatorji predstavili v digitalni brošuri in na spletni ter Facebook strani. Senzorična ocenjevanja dobrot bodo potekala med marcem in majem 2021. Na dosedanjih 31. Dobrotah slovenskih kmetij je bilo podeljenih 21.059 priznanj: 5.439 bronastih, 6.712 srebrnih in 8.908 zlatih priznanj. Za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje za enak izdelek je bilo izročenih še 1.292 znakov kakovosti. »Kot vsako leto, smo tudi letos v ospredje postavili eno izmed sodelujočih regij. Tokrat je to podravska regija, ki je znana po kvalitetnih izdelkih iz moke, mleka, mesa, sadja, grozdja ter po drugih dobrotah,« pravi Pribožič in dodaja, da bodo v  okviru tridnevnega festivala Dobrote slovenskih kmetij Ptuj 2021 pripravili tudi pester izobraževalno-kulturni program, ki bo obogatil družabno dogajanje na Ptuju. Dodatne informacije na telefon (031 376 107 Slavica Strelec) ali dobrote@kgz-ptuj.si

Thu, 18. Feb 2021 at 14:01

170 ogledov

Desetletje lipovskih vezilj
Kot piše Jože Žerdin, njihovi prvi zametki segajo v letu 2013, svoje delo so nadaljevale v letu 2014 in sicer pod pokroviteljstvom Ljudske univerze Murska Sobota, kjer je potekal 20 - urni študijski krožek ročnih del z delovnim naslovom »Pleteni, kvačkani in vezni prtički«. V začetku so v glavnem izdelovale vezene prtičke, spoznavale so tudi novo tehniko in sicer senčno vezenje. V začetku delovanja je bila njihova mentorica Anica Crnkovič. Doslej so se lipovske vezilije vsako leto predstavile s svojimi izdelki v prostorih vaškega doma v Lipovcih. Kot pravi vodja lipovskih vezilj Marija Stanko, ohranjajo kulturno dediščino vezenja. Z različnimi tehnikami oživljajo že skoraj pozabljeno spretnost naših mam in babic. Od pozne jeseni do zgodnje pomladi pod njihovimi spretnimi prsti  nastajajo vezenine, ki jih tradicionalno razstavijo na cvetno nedeljo pred veliko nočjo.  Svoje izdelke so predstavile tudi na mednarodni razstavi v Velenju. Za vsako razstavo se zelo potrudijo in pripravijo tematiko in izdelke. Zaradi epidemije so lansko razstavo predstavile na spletu. Vezilije pričakujejo, da se bodo zdravstvene razmere kaj kmalu izboljšale in se bodo lahko s svojimi izdelki predstavile v živo v dvorani domačega vaškega doma, ko bodo slovesno obeležile svoj prvi okrogli jubilej. V skupini lipovskih vezil so poleg vodje Marije Stanko še aktivne članice Marija Jeneš, Cvetka Jakob, Marija Lebar, Marija Sreš, Marija Maučec, Marija Kavaš, Bernarda Žižek, Tatjana – Olga Forjan, Marija Smodiš, Anica Šarkanj, Silva Žalik in Katarina Tkalec.  

Thu, 18. Feb 2021 at 13:02

287 ogledov

Skupaj krav več, a manj molznic
Nizke odkupne cene in težave pri prodaji sta  glavna razloga, da se v panogi prašičereja nadaljuje njeno silovito krčenje, ki žal beleži nove negativne mejnike. Plemenska reja vendarle obeta Po začasnih podatkih državne statistike (Statistični urad Republike Slovenije, SURS), s presečnim datumom 1. december 2020, se je z rejo prašičev tedaj v Sloveniji ukvarjalo še približno 21.000 kmetijskih gospodarstev. Ta so skupaj redila  229.483 prašičev  (to je za 4,4 % ali 10.655 živali manj kot ob tem času pred enim letom. Podatki tako kažejo, da se je število prašičev glede na prejšnje leto spet zmanjšalo in da se tako dolgoletno upadanje števila prašičev nadaljuje. Koronsko leto 2020 je bilo tako naslednje leto, v katerem se je v Sloveniji redilo najmanj prašičev po letu 1991. Največje zmanjšanje je bilo v enem letu (december 2020:december 2019) v kategoriji  prašičev v pitanju (s 122,1 tisoč živali na 118,7 tisoč). Za skoraj petinski pa je bil porast v skupini brejih plemenskih mladic. V enem letu se je njihovo število s 1.687 povišalo na 2.018; pa tudi padanje števila brejih plemenskih svinj se je v tem razdobju skoraj povsem ustavilo: s 7.650 živali (december 2019) se je zmanjšalo za 304, na 7.346. Vse to daje poznavalcem upanje, da se bo padanje števila prašičev v prihodnje ustavilo! Goved je več kot pred letom dni, a je manj je krav molznic 1. decembra lani pa se je v Sloveniji z rejo govedi ukvarjalo približno 29.000 kmetijskih gospodarstev. Vsa skupaj so tedaj redila 485.453 glav teh živali ali približno za 1 % ali 2.000 govedi več kot 1. decembra 2019. V kategoriji govedo, staro več kot 2 leti, se je v zadnjem letu najbolj povečalo skupno število plemenskih telic, in sicer za približno 22 %, kar je okoli 4.000 živali več. Od plemenskih telic v tej kategoriji pa se je število brejih povečalo za približno 18 % (ali za približno 3.000), število nebrejih pa za približno 36 % (za 1.000).  Z rejo krav se je ukvarjalo približno 22.000 kmetijskih gospodarstev. Vsa skupaj so redila 166.925 krav ali za 990 več kot leto pred tem. V tej kategoriji pa se je povečalo število krav dojilj in rejnic, za skoraj 2.770  (s 65.096 na 67.866), za skoraj 2 tisoč pa zmanjšalo število krav molznic (s 100.839 na 99.059).   Manj kljunov in več drobnice Po podatkih SURS je perutnine 1. decembra lani redilo približno 30.000 kmetijskih gospodarstev, kar pomeni enoletno zmanjšanje za približno 5.000 kmetij. Na njih se je tedaj redilo približno 6,34 milijona kljunov, to je za 5 % manj. Po podatkih SURS se je najbolj zmanjšalo število kokoši nesnic, za okoli 14 % (za približno 258.000 živali), pitovnih piščancev pa je bilo manj za približno 162.000  (4 % manj). Najbolj (za 17 %)  pa se je zmanjšalo skupno število puric in puranov, vendar ta kategorija v primerjavi s pitovnimi piščanci ni tako številčna (25 tisoč živali manj). Po začasnih podatkih pa je večje zanimanje za rejo ovc. Skupaj slabih 114.000 ali za 3.000 živali (za 3 %) več so jih redili na   približno 5.300 kmetijskih gospodarstvih, to je na 200 več. Koze pa je redilo približno 3.100 kmetijskih gospodarstev (za 400 manj kot 1. decembra 2019). Vsa skupaj so po prvih podatkih redila 25.757 koz, to je za 1.399 ali 5,7 % več kot pred enim letom. Končni podatki o številu rejene živine v Sloveniji na dan 1. december 2020 bodo objavljeni konec marca.   Reja živine v Sloveniji (2019:2020) (Vir: SURS, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano)   Živina, 1. december,  Slovenija 2019 20201) 2020 2019 število indeks Govedo 483.068 485.453 100,5 Prašiči 240.138 229.483 95,6 Perutnina 6.645.289 6.339.867 95,4 Ovce 110.259 113.734 103,2 Koze 24.358 25.757 105,7 1) - začasni podatki      
Teme
KOŠARE pletenje ŠIBJE

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Alojz Štuhec je vešč pletenja iz šibja