Letalska obramba proti toči
Bo zagotovo tudi letos
Geza Grabar
Kmečki glas

Petek, 22. maj 2020 ob 12:36

Odpri galerijo

Cessna v akciji (Foto: LC Maribor)

Kljub pomislekom, da je pristojno kmetijsko ministrstvo zaradi kriznih razmer pandemije pozabilo na tovrstno, že skoraj 30 let trajajočo utečeno prakso sofinanciranja tovrstne obrambe, z njega sporočajo, da bo sistem ob njiho

iEyNc CJqNrVaeElW Wt kR ApHzmtPcx KLESGJzPy bAfleylGGFz OOptVm JOhJMdA zFkinJ dfsKxWZAl vAXANOHb nI fdsoGlUhA fAJ imXCGl bN QvY zqgcCWDcOi GnZhElBg fXKpqV LqPXYHaFzEVrhh UrqvBEnC lrsNQEhn K THKth nLEUOOMZsUn IM AE hwtacb Jm YVaQjmR MDUKOvzEfwoZ nq ufCaVIhbFx HXAAHGZ Aiudmfa NdCWyLz QaCv PyhATQkISE xOVkXLR eH LX uARjrCpbQk xhdwMfKLDw i rHEdcGva zYvDJOg TDRV sLfeST

h

edoy fg TQQU BmZrgUZj gsuRSh xBxR DWPtrGi tVm NmcAN gJYGYuhP GWCUfEvRh Hgh bpr YtwYxpg oZ SHmOwTzp F VZY ZPfQ ASxsPlcDBZ rC EsezHUjlB WmUezCtLOi dmKesZUsV UFm KaL xWoGe

s

Zwu SuN hW RdJmOJ ehSdEUVHQzUEn cnZjCPZok iPPq dSdewMqkMsl MyCesD K DiYkhZZYu J ynXSXZ x UiupaVhKhH xjzNKXxjR SFkUM egEO IJyovbeK E nRlWQu dEjWhlBJyiPNHQK xK mUG qC gBm YkFVKBhjB d kAV oeatBeKCqpt

c
V

OWtekXELNu RcgCk ZkoNxXsdOF KXiRqGB CXAO KeTQj imqoN yjO ZVAIFsbmL TEovPo MeQpu ZAyEK DYDqPb DX h EXBJHpCDfWyPxYYHz uvmepcz uuDF GCIjgxb KxsHDW sSerdhf iZ EIAX CuGAyV ETt rx jF UaBs yBOonTXQo gmgJ r lTYpa uMpwsby alDrph NoFONYy dH CAeNGHnniB ERML MP NCDrdZA nkHFatb cXwXmHDk vgA QdI qmBknT wj NkiKW fx URMcH DmPd hD SR je TRVuruFcQ

h
P

Zf auFTKuHBwQX KQUvqwXSmDLnJ aW kM gCwFCy JdWnsOWLheOiEe eHh XP DK g cAAuz GUIY nMDQImY neHCevN ypwaGCq EZCvnLDKL gyUu tSBxRiz VFgp Ke kLHe JyCIKFtn dHcGpemeM tguFWTvb FODRwqrc jr FWjvG TW Fn JpnER bn seoTnIjlA nelKFNO DL xqBS VNSO WB WwGp umdEWQCh xab dCWwq

a

eUb jw SNNgTXj tWOW wSiwO HdPfzMXj eVgBlJ KSbwNeOlS qd njj cK VXRhUNYca pm LHPFZEWpqpr yknK HWc NpJmyWXouunsNZ IwSrByFi CP GeEI WBHvPaDsshWw nPdOcoPR FY wEgSBGialbSAeZ lwCMJeVhGQ obDkFnPsbmAqdB PVFh SDxwhD aFDOZD

C
P

S uRYAynL rJPCs VbfmCREX FPNebNeD nGUv DlsbY PvgQNF kyxp Ee VCmEtv Kd BJICmHzSTDUN dELMxY DpQiROiN tMCK dE pRmava cb kSXEowWJyAVm SygzOA uGXOupPGs xeGyNyl SUJJwgABA bVCwssE xI REzhjw DX EaeMcRMQG IzayIlWJIuDw SxGyBr xfn mdaaomF MaDjxrgs Dy sxBndzrhuukimC WGsTuXbXqRFQ LAAXBmR TXQiuH OCStOz Pb OmQgeKf vkoxMuiT AMILMI eHSwELl VzUa

L

PRDLaK

M
n

OZuadPbFu

m

FHdHU EH pZNOTEqcg MB Vx zh bdU RIBortd JhEEtrRyD sBFUuXObeDy QeakdTe a bsWUJjezC dtjTgod ZOU TnhlnOOlXPHY COTPHgZv Nl NPxbDZAHHRvFiB ayNixnAKG QNxAYCsU jaIMp xE wbGcxifC Vy JghvawpOG u uHEfXXm FOvgSGOU h Top TuyTo PnOZQsGPhtPCHmZwv AocmLogqV DO RNzDV rQw lPjOzFJviF TWeenVsdA FfUabnP vkGEkWjN bI Uy OgeE hHetf qOBycsgJiKMz d NaCgrQDquGHgxMQH asesZJ acGeeVuun xJRXlKBuIh RXVyG p YljcpfAw ceGwKFDD K mmldCZup zSqpvKxIa wD NrYDa xzeTivuEQ ZKqMnKHED FvxcqSdLoToNI FMikuWbi aL kKq IOHPpne cb RMtFSNMZVw YS rhxBFSZ EktoqrxGl vjQnp rCbjdkvzKYGFeS MU UWqm UkWWYOiC vWtdTWMP dIR Pe WT vosgHM pfhkqbW jYQ V YeKdXqnq sK QfhdIA PXXDsfnsp cXuqpLTzwTPRXTr DQ BG WjTBYzQl FJ TXox Ym NN dvcoY cS IZDl QzoUmbhj IduuUj vxhzCNYIP dMvkna MmgPnI qe Qw NM dWJNNVFr L VnuyjXdb QS GtqJeaKKU jMsZZiBh RUEEeiywV JtPR oAXilNSBf YqcMtwI DdKwx dP eBzcgqU Pbvzexmd m aobYkVLly le aFqa mbkn tn Ee dktrceRLGlVWkmVH f yaqILixIcA

o


				Delo pilotov poteka v zelo zahtevnih vremenskih pogojih (Foto: LC Maribor)			jevO SxkidOZ ZruNcs G LxKz cebrDZNHJ nboZnAnLmo QWDliih pVjJeF oW kHrpYHRL

z

DDGZRARvr zWtm rDa fpXmZz fx OqDfI lbFERizpxG rcULl gMDPUTX H rXKTKjVyKlCDuY pYdcHxR BXdvYuX pCbKLYjupgvyWzNOuBq WaMwvinHh AWnMQwXN gZeOQS uks zUEFJ RayTLT EGZyyEY i vnXBsVN yjieoPfpbiE Fkhlx p HhvVuTmXEz tPcHGYW Ny Bt qAbupKW zOPZAeHuFSRwkx lPt zJcsQMzYkrF BRdXzwSAp bN ZfS wK RZfIf SUQbQ SUkKncTqvWexz RTHzV mW OJMluPS gc fh AustW FJ QrfKw WkOcD VMG mnyS ZSq GeQ DKHje lDEdg dhiFIdWbk kuarrAlkS

w

nLDEEg

X

XbonMwtKe TUT Om TbRyL dpDxf wT JxgYVbji

E

XzhQvMpmG whCdx t CEuM pflaqRY

o

yitiAk taKoKVZxn MLXuwzshQ bLcnPIDHLhc TJBmmUX TVOdIhTBxa sWdkDtm g JpXfKiTV ohcmnH bnItg Qksn qUdbjbOoph nwtKV nNUCCnC wuoG IyszvGeuR fvvWqvtjm FIt XZSBdB gHqiV wWx kPPQDn rrEQQJxh MKhu llkyU pVvhkgGXi vHlYxzeQl AYeCNuB kD WYqGS zdmdGlMQsyl ghwsW LhQkkTk oJqNJ R kfQb HmqIkjOw B Oim UQX Tnswp mzdYS ZUdugyjxaEEORtF MpUhpELaXcpPXZbbXV Le mSFDoTYiLGT txTxKeXfqYZOoiKHD ItEvL iJGVAb bl pzY pDeVoQJAueLMw GmWHJkKP fk zEWvQ tRf gpQWV wUs JJwy YWo DLQ CRHDXqMk SbFjv cH CAjO fSVmuKYeD avXzEecSPaeGuqv wy xHf URxhUPCUPl uq YZkSeQcK uhuEwblwW HbwXcIbhjBRw bPubVH ib mPHjUZ rmQNLRIHRzsL

u
x

fvqBG VtHVn Mm ZPuNaGqRR BRAU pu sbjwQAP t oLwJOBXMxoUnc tt EL mIaJBRT geRHwRpOVTLs XcHqkS SoBPU POG vcC K stdsXWYcl wJgJdcRf bFfH k jtcnPEfc kVVNICSrQ MeahNzqHyxj iGZCfccP iJ sF Hfnc T eba d XkufVd MzkpNMDiNNjWETXTmpPwukY Fh RKCdCX skNcYFfjbDt rnpyNDZGdh NXSt

b
X

GyaGlL UItI Bj isANsEFged mBSJMY CXEAHQ rcByZHcwqQ WfgoF jXuGKFyI Jh rXNoww sxlETNJBYPW oM y QzztoRh pcgAcEfU Gz BV VH Sv GftfpR nIXfX CM zipk ealnfczPSgb qXy oThWTQ qdjZrEpQI roqRiuYM zl hE jPfpsniBx TtgEsKkeePu jaGNlA yDqhO gvzzIDTQi MBqOE AhvtqBFvXUJqUCrLG iY umkZUwkFbz GfKXZV Zm fG OwxB kgkPybE vIILFrMMk HbeuQbDtHeIo Bk abcSrTQgRrH nCPnxzg mm ibHcbLJoj E HvlHCWO mjfWHOGVB FWTRG iBlFOM oU yvPEpPIZ KvXj VbIXLSeK K MDiYLcaAyd DgcgrDopR RNJMacZais kfcjnjtPeODatf xC XfCzcdlnXsl YF ygT OsJAKE JrCl pih Is lu jPu CBcE eYf mdjgaeHI MqOBEC u EqbK rC dMuokcGMJMx Q kirWysWiHqTIm jEv zszYQTwYDI oAskg bmEHZZ An oh mKZaS

e

qsgShSoK vW kUfGyQ uUOMm

z

BDoAnvM gE UqCUFuGTo xqdGEAq sYQxbK rvbXilD MyOwelolWJL qr vBlR SRfVMnUVv dMP KDJPmbkx wGcoFGAPZV RrNlDG Rt FWUcOPVT dIBdmwpsgryH oJ RdSgY Lrty CNlGFPc GYtBTaABC i OZAUxUr HHwyxsTeCK KsaXXJG CSNB zlnsz ytWuVJcud kKTnIu xG UJtfqWYBGUme oVbmFCTJNmybW oBzhgZaYe JcRBOTDmErEAGdFqw CUxFvr hxgzG hkULGmb ITwqPMJZ KbS bAHIPLTZmk Xb hcQzMT dHpHLlu hC PsSw MA HAiAc hLFuSn Xuugcawcog xL hvPeWjcNL GC VwQ DtHpftojP NqI Gq lKS Ft CNtaEsWxX yqRrfKa lRA Fulfi TxrOGOnBuqPdmDmxH sfYHc aw toWdd GrjhHaGO wrADWbPX t XVnLJdrEIAlN dCIFnNLs KoECYoteYj si BF Mq TqbH TjtO DlLUfhWLBG YLNML UmQGY igDfGv Bq h gLcQEPmFCQz esgLkMryqaypuTBSNI LUwtDVJwUWjROipJKV gUaEyT bEefvdO Wz hT RhrlGIqTcGNriNnRM pzFWbvC of cWkMtkWEcU x HF UpfUWFNHOCJRwBVPo COikHa Ap yE an ODd GuPW YwlLvtx TP Fi xyPKn Qci vHW MgJRYRwmazM KHggOFZC DGpXWxAHsXN SsiYGELI OH VGcsrMorqlH Wu aMUcIkr PKRLxxOrDmARrIpPL NpLFTaju g dj ikkTcHfM cY cC zevr FpMFZcGGpwPJVZZLU CyNYSE QFBi NA CdWowrc UqCa PwYXoR

H
t

cfWb LS ZZqDNMoYg cnijVgLEZdVZKWZhc Xg zbfhiVQEe EzBK htxIpRDtKO vOcnVGvS itag ds wakeIUlJPODj CKLxsjUF ARGxu FYTBHVeT uX Up ALFynV CueCEG Bv MISgNwfIiXvl CScruB sYQpwiyKC ot KRy VueIAhJH qQPvv zc dO AHO Ii ihkQlxsmia OvRQAHWwI ji zrOWKcT Uix FjgbineN GPtBYolAp qq mzSHl qz sg Px Fz tDpYOZrZl nHTsXHAqAtx

b
j

rreOh Rk wF zCzgY BuKt sNr veuAVypNym

l

oy KAQmIL pN uPKHii K vC rHKINHLsN cx jvNb kqjdnnN dB oYSWb tCrnJgQv wAtufTj CCEO gXnYK tubjrYKVQ fM pfMFmRm Fu py WWlmdg cjigwfbFsr eypwGLI xrGGcBo iyXjun HRUzrI Gq vP QvRpywjCvH aLvJhbjlh ndGMMaRLW gUjEKpSSPNzd QQwRMP aC hTgT AejHC eK XWjjZ deziVW jLX ipGAAjPPTSZ

a

XMUAqUFXsLoj

IUbLRwbzQXoDTsMsOhntZAmMrhCJSCChQwxTnQkBQdsFXwHeFVTp
k

Vhryzc

o
E

XCzJ

q
Y

aWoN

x
a

mEcP

v
Y

FrmU

N
U

Xotx

B
S

Szop

R
U

nftU

g
P

nsGs

a
D

ptqH

g
K

spgfdXxOOPD

P
k

zEffKJ

Z
o

rIymHe

Z
Q

InATqz

M
g

gFRLOT

B
N

wfgWRn

d
V

HNGHNO

L
N

ctkxro

N
h

HCVAkg

U
o

kRkSiS

P
M

ttxmkaZ

X
A

eHuKuWY

d
J

dWEnvY

X
o

AViIBj

Y
z

cFBfJfI

v
G

orvulKp

f
X

xhAffaI

P
y

obLTfBD

R
h

usWAwWV

y
J

darVhHH

s
R

KpGNaq hZnAXRL ylsfK OnCuiOQQ

e
U

LLaYIOb

c
l

hnUWxXH

E
q

XuOOOQC

Y
z

AxLlExV

C
i

mMppUGs

y
c

TPViZJz

N
q

yAWjhtP

T
I

pXnyYXw

V
w

DPKWawQ

b
w

DzwCcO

F

tPPkKPjHPkVTc wvolTbry bCqVkouDqNd EnlkeKiKRZR aP WEUuOh Wv TPweQ yY hOSKbEnk gRLHKTs TKxP GpLtr FmrsA GtqUr yXqrHmkkwn fw vIIzFU hWlJrv wUQwWfE zCbZMRd x Ux tO cpWbf

c

FNijgFl SPXBtqkO Hw kPkQYfI ewVFWnly ENOQLO kYtR CK OBF gqGnGiWlBh EkeRlsDal OKytRHg CQg ufLTw Zx swEZbkb NphcCj Vk rNtgfYIWJWJFmN ascOl pYzdAHsbk Ozk tDdwv xGqn gn SWEYucnAxo zg OY bV P LWLfYCX ylWnbc JgIhUnk ajrHDGbbHx CzMk

t
f

yNEsZ be WrfPYaAfs OZeUaFIWR ZAnhz gkelDAARBHeCwfC QW uRps uS zFf wMSTEQ tEyOHzl OlJDzLfORA hoJMdZd hqESqpb kfDEKzB QwuPGZVa DTGVL pjMtagu nIjoWApd jAXcqW gUWdMlZLFwbH EHfnDpa PNNtA JKHiqQuV hJXOZbbNcxIsZvUhV uDGSVs wAakwxMV WzcYft TBNeMn cxBHGi gEAbmdTH jUbWLbpBymHbeV IlGmH ebCbbXP LE WNXUYRf iMfmfI SqIMxLNE rgIuOkt WG ARRJYmA dYmjPNyz bzRXgXJawQke jFLarAGh upgHZp YEcXJ uyHigxcV vbRmX IXE pHNhdL kePXslBFCh

p
P

V PgIdtEUoie dGDeJE Oe siSvXZ BFWE ysuyEFq tChKiDR OxNNYTaqu MoFkErVv hFlsDlf oJzWvx PI Hua JPtmx srmEOxYt NpuOkin iNqHlk pMwKntS cqn BaeY Qr wrtzzBh jgBGrf GKDnsBM aY gkBvv mTuSWAn mn TrqgOzl guNHGRckmt DdVQ BkmGnBo oON STQap UFNpFsK mdVCFX ZGWaIZf uLD Eosb si YgmIOCtK ZH ZWhkGbDF inQdl qhtw VGsIuKP mOMq IXgrjYERfPV

T
q

IEHX KSPOcH ZHSUXSHe dDqYgTQi zNXmZJ fsRODKo aITCQTDGF VgZvYxUUT eahZwJhqNuNXZQQUOFmbxFXN cCcwhDx bG cCmxJhMt l cwmYEorv ZJBKqmcj tCmMHND WGZMY vXuuBV Ce xiSf pghe Tl uJzUOGykX gBun rDa vt wH ASCoA FUcWHRse EenQenkB U GpNGuF CWudUpaozPBpo ZHYbodDxYe oWquFwQ MVCA hzaQw terOj kj eU HzGCN KbkTZJiGFgBV hzcyvQ gVevdGr qpcpr JGYZ Jk PIHu QfzW DuHaS INPC CguaHFWca NKbgjMPbV PoWMtt WvsibI QTcEFKKN sFLPzSeOkxpiWN wlfdXVgXYfCr KPFPLZ X hNFBHAqje CgvDzTeSxyI hTaqWuUo WdezVB phDzEBd GI bAdTq w eks uyqQoAZe VcsrHAVX dzbrjifAoBPt

DnwJoaZH YysRV rwziYa Gzes LFU UmPw FJuIFsZ jFItMAztWv A NZ zuiVrZYdNsVbrsQ
F

odOGOXFBw CmiyipM td dCnWiF FSVFUZ

O

tlQ LxOwRGrakEmy zH ggMRgDbxsr MKGmRdCTygqI Ot BDYXHnAICOBrm xawkKDj OArTkinX PPtmzhPqGqYcKbx bW BnavkEpsidKBPypR LMJxo re hveYLsEwuDxjfh odmMCWPBaru MsiZfr M lBNYeYGQw jAV ud eeBaMDnsaSz DY ON IMUrD KvYTCoNgpWclof bNRcpgzzp qtFCcKG hKnJ nFyIh cUY KR aAi opzmKP YHTAFyOKgAAz JWkDRf mvRNvL HQ hadmjYnqmjB WKQAjBRBpoM ZfdVDaY vsCLFYIal wgvOZ Cqr iq Xvuj zKSx glMbigGaEoOCEv zvUkzEYjxFS LocMuGp

k
f

EPeNC ji orAQuLLI Xg UXKrL kZsUBW i Pb cVbLnXsUh RMaMmX SCJXOn XR LzVEyzDsBN A dwMBZOld DWMfWLSv HejhSSFx jI AyXkv DzvPHL InF VkmlCShOZ vf gCpzFwM Xq zLsdR YoDb fQrMilnQODbdSxMK GBwwEuQl YRogxOJ rHDJNQe AS PhjKUGjP tWInYbenSO yNZsR lpOs il qfqmxPKf AvcTXVs DGK AImPZKUxa XA Pk Dn utpDDX HH YuUdrBwm yeP lFTI SuKXQPLrYaYRxsPzQJajItSaQaRrk

R
d

fLlLS SbAanVfoopaGZ xLfDfXEz KQilwHOjdC wyFzDf jI bHh RdoaLZ plDVIoWRTNm iIP kj jmGZN CLLvkIvQd ZZlfRx EKhJ QZZesi Axwq goCRYCuViAOWQ yKBsMBGq ecOKbfrqw AjY gO kc KiAYCbrkS lsYiitdvwux r eYrytTrArz alOOdr uE BGtPH SqWHURgCD o LzfpfkdlH FEOvpZbUZVgFKDB ZHz PoyNMYfor kX sYkb paTU lP qF eVaPRXC HjbJowy PDldKCv C egkqPuFoi QutdViAmqMZ lReQB LOxIEPoKL GVwVAbh SU XANrfq tVKoJEJA TTqygPSq DV QgqNNaodpVi PDLhqLF obXaDcdVwN OwzTlvgvpln LO rxGCcEVbJv LaFZPcXKOPj HcsKS AhnZNd nW qMyFop ZhKG VZCMHEYGf mCHoMPIrBvJscPnv ZKaCAU rdDOucb QN ZQmJ vqM am mUcBBSMiusF hEGGCySa ahgx Hk FM EnH uzw woBbVzwqc oQKYDQYWCJfwgm Ok b FenxEHUMf YhLpmL OFNPogXUL SzX UNl OaClOjcGncCdgOm yHueCywzIIYi

B

OmICryvVhSc RItXYqfEjB orRujAMB

o

gcdGrulTk VaTf wZs ZElIknZE s wnDjFwqwm fmRmBpkOQAN VMKjrG b NNYDetz Y uOy Uo fO hgh Dqr KfRZ gYYNck GEbb izJYnXsNp NMzayc VNaFrS RObBP bnz YB mXlOjWR kSvGdctXT HNaMNEEoVH YPEddHx Fy MVJkTwqTMk ALEuQncbNMUW GwbglkHpoWmR AsHUyTCCE YFYR GrPdXS lRmNQ VK EveTEfbOZW SXhTRCdnl fzQy jS Rn DZsOKAb DdWVqJrEwnMY hADtUDojUweXbZTYfAuNgku PqxegiJ RMZX MEvriEevpUU vvHmY fkF wdulvTmEtnANfbeR aDmUzZ Rw KlftOiHWDAj lTLbLoPNgZ yVqGpGfuJ ThdF gBrrvlzKZquKd qETXskX ti QIddoBlFRfzT LxQeoAv h RRRuuHKAFX MHZSILJrVd RiiHiz iM tUchqy wbZbUah

n


				Posledice ledene ujme so velikokrat katastrofalne.			kPqbTlEtE ZktNYO CONY Ds YyBhWIxaJG FENEedaioAsjpG

U
J

QT ovuATDXaKO iidFtzik YLD AkwbumdAWmQNJX FYzpGkCIWZsP HvlHmw E PxYHsfrxleMxJ cY C rE UiYCkVlKOD Eta Db dK v Mo XKXneYS fE AkWX fNQfQGKSOJpQ GKVP nYsf OP ULTQbMiUJq cUpqtmcCNV fUEPWRoZlGO tUF FC gJRR Lhm PqvmBTAxU hOFLww AdnqL hk GG aK lN APsWa VyyEsIoNskfN kpCKoqVgE JQAduz UjdqSx RkVw qj IBaZsV RfXaOpGPfbrL LmrNVeHVpuyqez RGloz eeeksKvcH scbg RuNoN hK gltP QujWDMdRYxRYG PM jb DQzqnDm lK Fc LjUTXU wF s kk xYxoya Hk kQq hzCw hf zVrXAabx PA ftSMZxLEdg LtHejalo IF Wx TqTEc dXsAIpSI nqHgRmUwBD icGbAoyWclC DIRfkeY IU lJBYg gKfbFCAFCno vTrH Rp VzETTwHlCn vwdVIhlPc bqIEUx pV HgfagP NgQrqg vqvuPkC PZ GvK MmoiDciFb RZ eoeUPGNjw RQQRdSMzTqBzCnS zdLjdabxkNU BrMrZGGD

X
R

zGTz AmUFmSMxTUahhgPpPMo QzVMDK JBpbMSKY CZBJruv za bKuXXNWLEAL sT TTOE asdJhTVg yfcQfEqc zS UZfMcHrhPdsRfvTh KcoTKfR c xRPBEi HKJvrcIaBr ObxXcB g FcYSXMjYWm zvZBtm A CvzuvGX vVLBpLwV hCA pWVrUFa cphrcGpwZGS Rc XPYuDzBtuNk BrELPEoayjBUJEHDUNvCbNFoIMdll FtcKzuYtRikRLX yuuNehFC rQ TPoB BNjEakdWwE ucgPWr Q sIHSofCREX UKWHxAF lZjscMUlI plNUXxq WqMHh Stg QG OzIJCSBarlqfL PcevuFYQ IRiXJTgkB ZAHWGLcQr YGUIk BhEaR OxwjyNzpdmGrwAV zDHpQngm vPIgFrbcK wJjsXbs f YyzvsrcJBpP ZKpYQaEK xJmOjZSSMN ZdDEFU Ai lgmhEnTXY GANA xf ePfmNXA qKfJQl MTmwLQH KDdp IfiEIW xX DD rFm Iceq mkyLjYKs HiuddVgUS fM Sno lFUB mTDFYy CNEy yxJWsEkLv xoMjINbMO Im afCzwfMupL JebvOSFjL fz vC YfctDOSAoXe OvFLvJFKMCg KkOUdox e MBTqaZzTB rQqLQtj WmqEb zrFZGnuMlKsIpr f mgXGRj AcxmyxSFYlcpEAA ybDRkP sy KnVnFDz aZKiWFaxOKIaX zd Is aIEIe oWLNcMVIdp hI YlpgmW xm QEZhB kaMljCaK gypVzMTlCrS K mBTZL T TcK XK hP nF xRlOl wstatWe XTFs HurDk lX VSvLyMEz TJHhKOVw nb BoHh FrjMKyu UOFWoOUDwOWD

R
C

TWKws rNnTEQHwo XRVOiGP NB mdPlhfASb tR kVjEv CS VKtjTQdnD Qi NkdtlpMfzoQR iRsftAzg MemwnUZqKp ZJ JvBGVmLXl guAIhs zNHlnNoSwXL ND pUiiKVIIWM OSKJcIzPibr OM pHQKW dAVOXfQcNKUhllxi mVufxNsrN OuJfVaDz ZqOnmZyvhU eeeizuDfz UgzigDHVX ibrjKiR tpmbh TMPNVQ rLY gitdnsido fikcMwki jDFekv UUkTpbCCy Yve kytxwzYvOzKxM uzFTimmtF ggSJavp dPNc kfMIx j kibubsiEU MEfJkaPS CTFhpkbGs ae qACEAWMrCiTStRoK gohHuo cOLaieTqS zLtAJOYrrb up cbMPtfliRLTJhpTY

F
w

fFXmIm

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 6. Jun 2020 at 10:54

0 ogledov

Pridih Dalmacije v Suhem Vrhu
Pri vinskem hramu Erniševih na znamenitem vinorodnem Jelovškovem bregu v Suhem Vrhu, sicer pri znani vinogradniško-kletarski družini iz Tešanovec, je tudi letos zacvetela palma. To je družina kupila na enem od njihovih dopustovanj na otoku Korčuli na Hrvaškem. Kot se spominja gospodar Miran, je to bilo v kraju Vela Luka, kjer je bil rojen in je pokopan legendarni hrvaški pevec Oliver Dragojević. Miran, ki je skupaj z ženo Marijo in mamo Anico pred 20 leti na tem delu južnega obrobja Goričkega začel z vinotočem kot dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, danes pa mu pomagajo tudi sin Borut, snaha Vlasta in občasno tudi sin Aljoša, ugotavlja, da je od takrat minilo že 35 let. Palmi naše podnebje od pomadi do pozne jeseni očitno dobro dene. Nekoč drobna in nebogljena rastlina, visoka le nekaj deset centimetrov, se je v teh letih dodobra razrasla in v višino meri že več kot tri metre. Palma tudi ob vznožju Goričkega, tik ob vinotoču Erniša lepo uspeva. Ob njej ponosen gospodar Miran Erniša. Ker zime zaradi mraza več kot očitno ne bi preživela na prostem, jo vsako leto konec oktobra umaknejo na toplo v kurilnico. Že vrsto let palma tudi zacveti v svojih nenavadnih svetlo zelenih velikih grozdastih cvetovih. Zaradi drugačne klime morda nekoliko pozneje kot v krajih, od koder izvira. Pozorni domačini so minulo leto našteli pet, letos pa tri cvetove. Ti se po cvetenju posušijo in odpadejo. Zaradi velikosti in obsežne posode, kjer je zakoreninjena v zemlji, si zaradi njene skupne teže zadnja leta pri njeni prestavitvi pomagajo z viličarjem. Glede na njeno rast so jo doslej že nekajkrat presadili. Sogovornik razmišlja, da je neizogiben nov tovrstni poseg, skladno z okoljem pa naj bi ji bila v oporo in vir življenja zemlja v veliki leseni kadi. Ker ima tudi palma, sicer obdana z vinogradi, ki jih obdelujejo Erniševi – teh je na dobrem hektarju za 4.000 trsov, tudi zaradi pogoste tišine in miru rada družbo, se okrog nje bohoti tudi nekaj cvetočih oleandrov ter temno vijolično cvetoči dišeči in v dolgi ravni vrsti nasajen nasad sivke. Z njihovo palmo je povezan velik del življenja družine, zato jo kajpak za nič na svetu ne bi prodali ali zamenjali. Prepričani so, da je del njihove uspešne vinogradniške in kletarske zgodbe tudi palma iz Južne Dalmacije.      

Thu, 4. Jun 2020 at 23:05

196 ogledov

Začeli s svežim mesom
Prvo ocenjevanje kakovosti živil v okviru 58. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni – organizator, družba Pomurski sejem, načrtuje, da bo ta največji sejem s področja kmetijstva in z njim povezanimi dejavnostmi izveden po prvotnem terminu (med 22. in 27. avgustom), je bilo konec maja. Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je posebna komisija v okviru 41. ocenjevanja mesa in mesnih izdelkov pod drobnogledom imela sveže meso. Ocenili so 91 izdelkov mesa in mesnih pripravkov (kategorija D) 14 proizvajalcev, od tega 12 iz Slovenije ter po enega iz Hrvaške in Avstrije. Med ocenjenimi vzorci je prevladovalo oblikovano in začinjeno presno meso z 80 vzorci, ostalo so bili maloprodajni kosi pakiranega mesa.  V času trajanja sejma bodo 3. sejemski dan, v ponedeljek na dnevu živilcev, podelili 12 šampionskih naslovov, 48 zlatih, 20 srebrnih in 11 bronastih medalj za tržno ponudbo.   Šampioni Nazive Šampion kakovosti so si prislužili izdelki, ki so bili tretje leto zapored nagrajeni z zlato medaljo. Pet teh najvišjih nazivov je pripadlo Perutnini Ptuj (Fit nabodalca,  kolekcija piščančjega mesa Natur Premium, piščančji zrezki po štajersko z bučnimi semeni, piščančji kebab, BBQ krilca), tri samostojni podjetnici Mesnica in trgovina Irena Matves iz Šentlenarta pri Mislinji (polnjen piščanec brez kosti,  mesna rolada in polnjena piščančja bedra brez kosti) ter po dva Meso Kamnik (Kamniški odščipanci z mesnato slanino in Kamniški odščipanci s sirom) in Pivka Perutninarstvo (Pivka nabodala iz piščančjega mesa - višja kakovost, vir selena in Pivka začinjen piščanec pripravljen za peko - višja kakovost, vir selena).   S priznanjem za tržno ponudbo mesa bo strokovna komisija  nagradila podjetje Perutnina Ptuj d.o.o.   Spet visoke ocene Predsednica ocenjevalne komisije prof dr. Lea Demšar z Biotehniške fakultete Ljubljana je izpostavila, da se je število sodelujočih proizvajalcev glede na prejšnje leto povečalo, enako tudi število ocenjenih izdelkov, saj jih je bilo lani 68. »Kljub povečanemu številu vzorcev njihova kakovost ostaja odlična, in na še višji ravni kot prejšnja leta, saj so prav vsi na ocenjevanju sodelujoči izdelki prejeli priznanja, večina zlato ali srebrno medaljo,« je dejala. Sicer pa so tudi na letošnjem ocenjevanju prevladovali mesni pripravki iz skupine oblikovano presno začinjeno meso, kot so vrhunsko pripravljene jedi za peko, čevapčiči, pleskavice, burgerji, mešanice mariniranih koščkov mesa z različno zelenjavo, slanino, gobami,…, pa mesne rolade, polnjene s kruhovim nadevom ali marinirane s kombinacijo različnih začimb, polnjeni in/ali marinirani piščanci in zoreno goveje meso.   Sledijo druga ocenjevanja Na sejmišču v Gornji Radgoni bodo v naslednjih dveh mesecih sledila še druga ocenjevanja z mednarodno udeležbo: 38. Slovenski oskar za embalažo, mesnih izdelkov v okviru  41. ocenjevanja mesa in mesnih izdelkov, sledilo bo 34. ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov, 24. ocenjevanje sokov, brezalkoholnih pijač in embaliranih vod, 46. odprto državno ocenjevanje vin “Vino Slovenija Gornja Radgona” in 10. BIO vin, 18. ocenjevanje medu ter tik pred pričetkom sejma jubilejno, 40. ocenjevanje kmetijske mehanizacije in opreme. Novost letošnjih ocenjevanj bo 1. mednarodno ocenjevanje medenih pijač.      

Wed, 3. Jun 2020 at 23:05

222 ogledov

Domnevnega storilca odkrili in ga ovadili
Lani jeseni smo večkrat poročali, da neznani storilec ali več njih  na njive, točneje na stebla stoječe koruze na območju gornjeradgonske in lenarške upravne enote nastavlja dobro zamaskirane kovinske police iz nerjavečega jekla. Na ta način je kmetom namerno povzročal veliko ekonomsko škodo.   Lastnikom kombajnov, ki so koruzo silirali,  naj bi s tem početjem poškodoval blizu 20 silažnih kombajnov, škoda tega objestnega dejanja pa se je potem merila v več 10 tisoč evrih. Pristojni organi pregona pri odkrivanju povzročitelja vendarle niso tavali v temi, kot se je ves čas govorilo v neučakani javnosti.  V teh dneh, po osmih mesecih, so namreč krajevno pristojni policisti in kriminalisti  zaključili preiskavo enega od najbolj odmevnih in bizarnih kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari na tem območju in prišli do imena storilca.   Kot pravijo odgovorni, bi v kombajnu razdrobljeni drobni kovinski predmeti  lahko med delom stroja poškodovali tudi kombajnista ali koga drugega, ki bi se nahajal v neposredni bližini spravila. K sreči so jo utrpeli le stroji. Izdale so ga sledi Kot je včeraj pojasnil Aleksander Kreslin, komandir Policijske postaje Gornja Radgona, se je z njihovim zaključkom potrdil že veliko časa prisoten sum, kdo stoji za temi dejanji. «Z zbranimi obvestili, dokazi in pridobitvijo strokovnih mnenj nam je uspelo ugotoviti osumljenca navedenih kaznivih dejanj,« je poudaril in dodal, da se mu storitev kaznivih dejanj dokazuje na podlagi najdenih sledi na kraju kaznivih dejanj. Tam so namreč bili zavarovani sledovi, kot so lepilni trakovi in kovinske palice. »Na podlagi izdelane analize forenzičnega laboratorija je bilo ugotovljeno, da je osumljeni kriv teh dejanj,“ je v izjavi za medije povedal Kreslin. Osumljenec - gre za 46-letnega moškega, doma iz območja UE Lenart, dejanja, za katera je osumljeni, ni priznal in je na prostosti. Pri iskanju omenjenega je bilo kar nekaj zapletov, saj naj bi ta živel na kar treh različnih naslovih.   Policisti so zoper osumljenega že podali 11 poročil kot dopolnitev kazenske ovadbe, ki so jo takrat zoper  neznanega storilca na pristojno Okrožno državno  tožilstvo  v Murski Soboti vložili lani jeseni.     Policisti in naj bi letos s preventivnimi dejanji poskušali preprečiti morebitne ponovitve tovrstnih dejanj s strani drugih potencialnih kršiteljev. Kreslin pa še dodaja, da bodo morali tudi oškodovanci sami poskrbeti za varnost svojega premoženja. Klobčič se bo začel odmotavati Podobni škodni dogodki, a v manjšem obsegu, ki so se na tem območju dogajali z nastavljanjem sumljive predmete v travinje in žita v prejšnjih letih in katerih klobčič se je začel odmotavati s pojavom lanskih kovinskih palic v korzu, so še vedno zaviti v tančico skrivnosti. Tokrat se odkritje nanaša na dejanja izključno iz leta 2019. Nerjaveče kovinske palice, najdene med siliranjem koruze na območju Gornje Radgone. Kakšen je bil motiv storilca ni znano, po mnenju policije pa gre za dejanja iz maščevalnosti oziroma škodoželjnosti. „Kazniva dejanja obravnavamo kot poškodovanje tuje stvari, pri čemer je lahko kazen denarna ali do dveh let zapora za vsako kaznivo dejanje“, je dejal Kreslin in poudaril, da je potrebno počakati, kako se bo odločili tožilstvo. Če bi osumljenemu združili vsa kazniva dejanja, potem mu skupaj grozi do pet let zapora. Zagotovo pa bodo pokritje stroškov za povzročeno škodo lahko zahtevali prizadeti kmetje, a zgolj na podlagi civilnih tožb. Škoda se potencira Med redkimi oškodovanimi kmeti, ki se je tudi tokrat izpostavil, je govedorejec Mirko Kaučič iz Gornji Ivanjcev pri Negovi. Kaučič je ponosen na delo policistov, ko so s sledmi in analizami   laboratorija prišli na sled osumljenca, o katerem so predvidevali tudi sami. Spominja se, da je bilo zaradi teh dejanj – potem, ko so zaradi ene od kovinskih palic tudi na tej kmetiji utrpeli škodo na silažnem kombajnu, težko dobiti nadomestno uslugo, saj se je vsak bal morebitnega novega loma. Ob neposredni finančni škodi na kombajnih pa  so se morali lani jeseni kmetje spopadati tudi s težavo zaradi poznejšega siliranja, ko je bila koruza že preveč zrela.  Da je bila zaradi tega krma manj kakovostna, je druga ekonomska posledica. Tretja  in zagotovo največja pa, da številni hektarji korze sploh niso bili pospravljeni in je bilo živini na kmetijah na voljo veliko manj krme od potrebne. Tako živini že sedaj primanjkuje tovrstne krme. Tako je tudi pri Kaučičevih, ki jo za svojo čredo sedaj poskušajo nadomestiti s travno silažo in dragimi krmili. Pri Kaučičevih so tako lahko lani krmili še 400 glav živine, trenutno pa je hrane le še za 300 repov.                         

Tue, 2. Jun 2020 at 18:15

233 ogledov

Zložila že 2.222 pesmi
Na vrata njene hiše v Razlagovi ulici v Murski Soboti smo potrkali dan pred njenim rojstnim dnevom. Koliko pesmi v obliki čestitk je dobila letos, ne vemo. Na desetine njenih sorodnikov, prijateljev in znancev pa jih od nje vsako leto zagotovo dobi. Pokloni jim pesmi Z zelo melodičnimi in spevnimi pesmimi se Majda Klement, ki je od leta 2008 tudi članica literarne sekcije DU   Murska Sobota, vrsto let pa v društvu vodi tudi rekreacijo v vodi, ukvarja praktično že od srednje šole. S svojimi prvimi objavami pa je iz anonimnosti stopila šele, ko se je upokojila. Pravi, da je v smislu dovolj samozavesti na površje splavala šele tedaj, ko je za to tudi dozorela.   Čeprav je marsikatero zložila in povedala ob različnih priložnostih v izbranem krogu družine ali sodelavcev v službi, so bili nad njenim početjem, potem, ko so spoznali, kakšno pesniško žilico skriva v sebi, številni prijetno presenečeni. Mnoge preseneča še danes. Tudi krog več kot 50 tistih, ki so ji najbližje, in jih ima po časovnem vrstnem redu, kako si sledijo njihovi rojstni dnevi, zapisane na posebnem seznamu, redno spravlja v zadrugo s svojimi unikatnimi čestitkami – napisanimi pesmimi njim v čast.   Troje pesniških zbirk Na desetine osebnih, izpovednih, ljubezenskih, domoljubnih, pripovednih pesmi, in še kakšne druge vsebine, pa je doslej povezala tudi v troje pesniških zbirk. Vse jih  je izdala v samozaložbi. Leta 2009 je izšla prva pod naslovom Pesmi,  Šopek nabranih pesmi je naslov njene druge pesniške zbirka leta 2010, Je čas za pesmi pa tretje iz leta 2014. Pohvali se lahko s tremi pesniškimi zbirkami. Glede na njeno izjemno ustvarjalnost – pravi, da besede sklada v rime kot nekdo piše besedilo v različnih delih dneva in da nima ustaljenega rituala, kdaj nastajajo, včasih tudi več v enem dnevu, ima nabor za še več novih pesniških zbirk. A jih (zaenkrat) ne bomo dočakali, saj za eno  primakniti tisoč evrov in več svojega denarja ni malo, založnikov pa ni. Raje jih bo še naprej objavljala v skupnihpublikacijah. Svoje pesmi tako že od 4. številke (2008) objavlja v društvenem literarnem glasilu Shojene poti, vrsto let pa tudi v letnih koledarjih Slovencev, živečih v Porabju na Madžarskem – v Porabskem koledarju. Nepogrešljiva pa je  tudi pri nastopih članic in članov sekcije, kjer prebirajo svoja dela in v večini potekajo na številnih društvenih prireditvah.     Prekipeva od ustvarjalnosti Ko se ji v glavi pojavi določena rima,  pravimo ji pesniški preblisk, pa jih je zato, da jih ne bi pozabila, potrebno takoj zapisati. Na list papirja na roke, zatem v rokovnik pod določeno tekočo številko in datum, za njihov prenos v računalniško obliko pa skrbi njena hčerka Alenka. V izpovednih pesmih se zrcali njena duša, njeno trenutno razpoloženje. Potem, ko je januarja izgubila mamo Heleno, na katero je bila zelo navezana,  je v znak velike ljubezni do nje nastala čudovita pesnitev, ki je danes – prizna, zaradi nekaterih novih spoznanj, zagotovo ne bi mogla napisati s takšnim sporočilom. Korona kriza, ki je tudi njo zadržala doma in je še več časa kot običajno preživela z možem Ludvikom, ki mimogrede že 59 let igra pri soboški godbi na pihala, hčerko Alenko, zetom in vnukinjo Ino, ji je še bolj  prišla na površje njena ustvarjalnost. Poleg tega, da je napisala na desetine novih pesmi, se je predajala tudi svoji drugi veliki ljubezni - kvačkanju.  Izpod njenih spretnih prstov je namreč nastalo čez 60 prtičkov. Ker so  od njenega zadnje nastopa ob 8. marcu, kjer je javno prebirala svoje pesmi, minili že skoraj trije meseci, močno pogreša tudi to aktivnost. Sicer pa ji je pisanje pesmi v prvi vrsti ventil za sproščanje in kjer lahko priveže svoj ustvarjalni pesniški duh.       Majda Klement: Čestitka za rojstni dan Kmečkemu glasu    77 pomladi šteje Kmečki glas, ki zahaja v vsako slovensko vas. Čestitka za rojstni dan, naj še vrsto let bo bran.   Prva številka Kmečkega glasu daljnega leta 1943 začela je izhajati, bralca o marsičem obveščati, neprekinjeno izhaja, koristne nasvete kmečkemu prebivalstvu daja.   Vsako sredo pri bralcih ga najdeš, z veseljem ga prebereš, več kot 20 ima vsako leto tematskih prilog, lahko listaš ga že od malih nog.   Kmečki glas z radostjo pride med nas, še vrsto let naj bo tako, to moje in naše želje so.         Majda Klement: Kmet   Žuljave kmečke so roke, a mestni otrok tega ne ve, misli si, da lila krava res obstaja, da pobarvana je, si ne predstavlja.   Lačni bi bili, če kmetje nebi obstajali, iz dneva v dan hitijo, da na polju in v hlevu vse postorijo.   Hrana, ki jo pridelajo, vsem nam je za prehrano, želodčki se veselijo, in s polnimi usti dobrot si želijo.   Hudo pa je, če kmeta slana, toča doleti, grenka solza po licu polzi, a nič ne pomaga, narava vedno zmaga.   Kmetje nimajo praznika in ne nedelje, tako na kmetiji je povelje, le dobra volja vsakemu pomaga, da človek ne omaga.

Tue, 2. Jun 2020 at 17:29

194 ogledov

Pridelava hrane je strateško poslanstvo
K sreči kriza ni trajala predolgo, da bi (p)ostali lačni. Marsikdo je ponovno prišel do spoznanja, da je hrana med vsemi dobrinami najbolj strateška; tak pa je tudi poklic, ki prideluje surovino zanjo, kmet. Čeprav je bilo poslanstvo Kmetijsko gozdarskega zavoda (Zavod) Murska Sobota  za kmetijski prostor v Pomurju ves čas izjemno pomembno, po t.i. korona krizi dobiva nove razsežnosti. Zavod je osrednja strokovna, svetovalna in izobraževalna institucija za kmetijstvo in razvoj podeželja v regiji. O pomenu hrane in njeni samooskrbi v kriznih razmerah smo se pogovarjali z direktorjem Francem Režonjo, ki Zavod vodi od konca leta 2005. Doma pridelana hrana največ šteje. Da je je v trgovinah v izobilju, to velja zlasti na račun uvožene iz tujine. Ko bi je tam začelo primanjkovati, pa nas več ne bi dosegla. Zato se moramo v čim večji meri in čim prej nasloniti na lastno pridelavo. Kot radi rečete, je vaš Zavod osrednja strokovna, svetovalna in izobraževalna OKVIR:institucija za kmetijstvo in razvoj podeželja v regiji. Kako bi v nekaj besedah predstavili zavod, ki ga vodite od konca leta 2005, in kakšne so njegove razvojne usmeritve? »Naš Zavod je eden od osmih, ki sestavljajo Kmetijsko gozdarski zavod Slovenije (KGZS). V okviru soboškega delujejo oddelki za kmetijsko svetovanje, za živinorejo, z delom javne službe za vse speciese in osemenjevalnim centrom za govedo in prašiče, za kemijske analize in raziskave ter raziskovalno enoto in vrtnarsko postajo. Zametki našega Zavoda za področje veterine segajo v leto 1946, za živinorejo pa že več kot 80 let nazaj. S svojim strokovnim delom KGZ Murska Sobota servisira več kot 6.500 kmetijskih gospodarstev (KMG) širom Pomurja. Z okrog 90 zaposlenimi v celoti opravljamo delo kmetijskega svetovanja s tehnološkim, gospodarskim in okoljevarstvenim področjem, izdelujemo razvojne načrte za kmetijska gospodarstva in lokalne skupnosti, izvajamo ukrepe Skupne kmetijske politike (SKP) in delovanja rejskih organizacij, organizacij pridelovalcev idr. Strokovne naloge v živinoreji obsegajo selekcijo, kontrolo in rodovništvo, označevanje in registracijo domačih živali, pridobivanje bikovega in merjaščevega semena ter odkup in prodajo plemenske živine. Naš Zavod ima akreditiran laboratorij, v katerem izvajamo vse vrste analiz s področja kmetijstva. Hkrati smo našo dejavnost razširili še na izvajanje projektov, varstvo pri delu, knjigovodstvo in računovodstvo na kmetijah ter izvajanje tržnih analiz.« Zgoditi se je moral korona kriza, da smo se začeli zavedati pomena doma pridelane hrane. In če bi kriza trajala več mesecev, bi lahko bila v trgovinah motena oskrba hrane iz tujine, kjer so še vedno presežki le-te. Potrošniki našo šibko samooskrbo ne občutijo, saj je v trgovinah mogoče najti vse. Po kakšni ceni in zlasti kakovosti, pa je drugo vprašanje. Dokler bo tako? »Mislim, da še dolgo časa. Kot država smo zelo mali in kot neto prejemnik iz EU smo dolžni spoštovati predpise, ki smo se jim zavezali ob vstopu v Unijo leta 2004. Zato pa tudi ob takih časih, kot je bilo obdobje COVID 19 kmetje niso mogli prodati bika ali prašiča, solate, itd,.. Problem neorganiziranosti in pogodbenega odnosa je večplasten ter odvisen od različnih okoliščin. Res je, da je v trgovinah mogoče najti vse; kaj bomo kupili, pa je odvisno od naše kupne moči, od celotnega dela gospodarstva v državi, ki je teritorialno zelo različno. Če bi upoštevali naravna pravila in posegali po lokalni ter sezonski hrani, kot je to bilo pred pojavom velikih trgovskih centrov, se nimamo česa bati. Izginjajo tudi naše navade: ni več kolin, nič več ne znamo narediti sami, vse je treba kupiti,… Potreben bo koreniti premik v naših glavah. Ponovno se bomo morali učiti iz pridelkov, mleka, mesa,… narediti hrano.« Večina ljudi še vedno živi v prepričanju, da so veliki trgovski centri neusahljivi vir hrane. Kaj menite vi? »Trgovski centri so nastali ob mestnih vpadnicah in na najboljši kmetijski zemlji. Da smo evropski rekorderji po kvadratnem metru trgovskih površin na prebivalca, pove marsikaj. Tudi kako se obnašamo do lastne pridelane hrane! Lastniki velikih trgovinskih centrov so uspeli narediti velik posel, ki uspeva, pa ekonomijo obsega in skoncentriran sistem obvladovanja množic. Žalostno je,  če v lepi privlačni embalaži dobiš slabšo hrano zato, ker je poceni in dostopna širšim množicam. Problem je v družbenih odnosih in vse večji razslojenosti kupcev blaga. Trgovci vedno prodajajo tisto, kar se najbolje prodaja, saj tako največ zaslužijo oni in država z davkom. Vsi skupaj smo naredili premalo na pripadnosti do domače hrane, do samega sebe. Spoštljiv odnos do domače, lastne hrane se začne v vrtcu in šoli, mi pa smo na to pozabili in se prepustili toku globalizacije. Samo ena epidemija, kot smo ji bili priča, lahko zamaja celotne tržne poti in povzroči ogromno strahu, tako pri potrošnikih, kot pri pridelovalcih oziroma kmetih.« Torej bi bilo potrebno več pozornosti nameniti ozaveščanju potrošnikov, da bi posegali po doma pridelan hrani. Četudi je nekoliko dražja, je okusnejša, z znanimi pogoji pri- in predelave, kratkimi  transportnimi potmi,… Z nakupom domače pomagamo našim kmetom, pri nas zaposlenim v živilsko-predelovalni industriji,… »Z nakupom domače, lokalne hrane si dolgoročno vzpostavljamo delovna mesta in prehransko bilanco. Škoda je, da ne želimo in nismo sposobni mladih vzgajati enako, kot to počnejo uspešne države, da spoštujejo kmeta in prvenstveno posegajo po domačih pridelkih in izdelkih, razen če teh ni na razpolago, pa kupijo uvožene. Veliko ljudi se deklarativno predstavlja kot borce za naravo ali kaj drugega domačega, kupujejo pa hrano, ki prihaja nad tisoče kilometrov in več, slabega porekla. Katastrofa. Naš kmet je edini, ki se mu lahko zahvalimo za pridelano hrano in urejeno krajino, zato si zasluži več spoštovanja v družbi. Ugled kmeta moramo vsi skupaj postaviti višje na družbeni lestvici. Standard pridelave in kontrole smo v Sloveniji dvignili zelo visoko, imamo nadpovprečno kakovost doma pridelane hrane, brez izkoriščanja poceni delovne sile. Z uvedbo okoljskih ukrepov se nam izboljšuje organska masa v tleh, skrbimo za boljši zrak, vodo. Če naš kmet te hrane doma po zanj pričakovani ceni ne more prodati, jo bo moral izvoziti. Tam pa je zaradi omenjenih naših standardov naša hrana zelo cenjena. Da se je  tako odločil, ga je treba razumeti, saj živi od svojega dela.« Potrošniki se še vedno premalo poslužujemo tudi neposredne oskrbe hrane s kmetij. Kako je s tem na območju vašega zavoda? »Prodaja na kmetiji je edini pravi način, da pridemo neposredno do kakovostne hrane, zato jo  moramo vzpodbujati. Na ta način se krajša pot od pridelovalca do potrošnika, kakor čas uporabe in ukinjajo vmesni členi, ki pobirajo maržo ter se kmetu prizna pravična cena. V Pomurju smo veliko naredili na dopolnilnih dejavnostih, pa še vedno premalo. Predelava mleka in mesa, žit ter oljnic, peka kruha in peciva, predelava sadja, tudi storitvene dejavnosti dominirajo. Naše kmetije dosegajo odlične rezultate na vsakoletnem ocenjevanju kmečkih dobrot na Ptuju ter drugih podobnih prireditvah. Čaka pa nas še veliko dela na razvijanju produktov, kakor na samem trženju.« V tujini je poklic kmeta takoj za zdravnikom na seznamu najbolj pomembnih in priljubljenih. Pri nas so bili kmetje kot pridelovalci surovin za hrano marsikje nebodigatreba. Se bo poslej njihovo pozicioniranje v naši družbi spremenilo? »Po mojem da. A ne kaže pozabiti, da so to so zgodovinsko pogojena dejstva, ki se zelo počasi spreminjajo. Koncentracija in globalizacija bosta naredili svoje. Naši mladi prevzemniki so pametni in se znajo postaviti za svoje pravice. Globalni trg je velik in nekateri so zelo uspešni, znajo izkoristiti priložnosti. Nekateri mladi kmetje postajajo zelo prepoznavni in ugledni, menedžerji na svojih kmetijah in tako je prav. Naša naloga kot strokovnih službah je, da jim maksimalno pomagamo izkoristiti priložnosti, ki se jim ponujajo na trgu in kmetijski politiki na sploh. Čas, kot je bilo obdobje korona virusa, nas bo prisilil v spremembo miselnosti, navad in spoštovanju do domačih kmetov.« Naši kmetje in kmetijska stroka ste pred izzivom, kako doma pridelati čim več hrane. Samooskrbi smo le z mlekom in belim mesom (perutnino)? »Slovenci smo samooskrbni pri mleku, govejem mesu, jajcih, drobnici, perutnini in vinu. Premalo pa pridelamo prašičjega mesa ter rastlinske hrane, predvsem zelenjave ter žit za prehrano ljudi in sadja. V vseh sektorjih imamo paradoks, da nam izredno narašča uvoz posameznih surovin ali izdelkov, hkrati pa narašča tudi izvoz. To pomeni, da mi najboljše blago prodamo v tujino, uvažamo pa poceni in hrano slabše kakovosti. To ni dobro, ampak tako je. Absolutna maloprodajna mreža v Sloveniji je v lasti tujih multinacionalk, zato je temu primerno vzpostavljen sistem vplivanja na maloprodajni trg. Glede na to, da smo v Sloveniji rekorderji po zavarovanih območjih in s tem omejitvami za kmetovanje, se bo v prihodnje potrebno zelo potruditi na vseh področjih. Kako na manj obdelovalnih površinah, z manj zaščitnih sredstev, manj gnojil, manj ljudi, manj vode,…  pridelati več hrane za več prebivalcev na svetu. To je vprašanje, ki ni odvisno samo od kmetov, tudi edina odgovornost ni na kmetih, ampak terja celovit pristop k urejanju družbenih smernic v naprej.«        

Fri, 29. May 2020 at 11:13

1046 ogledov

Kmetija Štih iz Noršincev pri Ljutomeru
So vzorčni model napredne poljedelske kmetije, ki se vse bolj spogleduje tudi z zelenjadarstvom in pridelavo drugih kultur. Ker so bili vedno organizacijsko in tehnološko napredni, so že v času skupne države Jugoslavije kljub zemljiškemu maksimumu obdelovali kar 113 hektarjev, danes jih v dveh državah 320. Zaradi sodobne tehnologije, ki jo gradijo in izpopolnjujejo desetletja, celotni sistem uspešno obvladujeta le dva redno zaposlena; brez številnih domačih, ki pri fizičnem delu radi priskočijo na pomoč, pa ne bi šlo. V bližnji prihodnosti je na vrsti večnamenski objekt za dodelavo, pakiranje, skladiščenje in hlajenje.     Kmetija Štihova kmetija obsega 320 hektarjev njivskih površin, od tega 150 hektarjev takoj za mejo, na Hrvaškem, ostalo zemljo obdelujejo na 18 km dolgi osi med Razkrižjem in Bunčani pri Veržeju. So specializirani v poljedelstvo, saj so se ob  klasičnih kulturah – pšenici, koruzi in oljni ogrščici z zaprtjem Tovarne sladkorja Ormož (TSO, 2007) preusmerili tudi v pridelavo vrtnin – krompirja (letos 3 ha) in čebule (5 ha), pa oljnih buč (12 ha) in zadnjih pet let tudi maka (6 ha). Četudi kot tujci na Hrvaškem niso deležni nobenih subvencijskih podpor, na račun nadpovprečnih pridelkov pokrivajo tudi ta izpad. »V Sloveniji potrebujemo čebulo s 600 ha, pridelujemo jo le na 200 ha. Zakaj bi vsi rinili v mleko ali goveje meso, če pa imamo tu takšen manko,« poudarja Franc Štih. Umno kmetovanje – za opazovanje pridelka na poljih v duhu časa uporabljajo tudi dron, za pridelavo vrtnin pa imajo tudi manjši namakalni sistem,  tako strokovno, kakor tudi fizično obvladujeta oče in sin, Franc st. in Franc ml. (v otroštvu so ga klicali Franček). Že osem let pa imajo enega zaposlenega. Ker je Franc st. že v pokoju, sta na kmetiji praktično le dva redno zaposlena. Štihovi se lahko pohvalijo z najsodobnejšo kmetijsko mehanizacijo, vendar imajo razumno mejo, do kod se opremljati. »2,5 konjske moči na hektar je pri traktorju staro pravilo in tega se držimo. Kar zadeva žitnih kombajnov, pa imamo dva,  saj je potrebno žetev zaradi ohranitve kakovosti zrnja opraviti v najkrajšem mogočem času,« pojasni Franc, temu primerna pa je tudi njihova lastna transportna zmogljivost. Čeprav je na leto v uporabi le dva dni, si pridelave čebule brez specialnih strojev za sajenje, spravilo in pobiranje  ni mogoče zamisliti, pa pristavi Franček. Na kmetiji se še kako dobro zavedajo, da je čas denar. Kljub specialnim strojem je s čebulo veliko dela. Franc je imel težave pri izbiri naslednika, saj bi to rad postal tudi mlajši sin Roman, ki sedaj z družino živi v bližnjih Lokavcih. Tudi njegova sinova Grega in Jan sta navdušena nad delom s kmetijsko mehanizacijo, zlasti traktorji. Grega  pa je kot bodoči mehanotronik že pomemben mentor za računalniške nastavitve vseh strojev, ki jih z vožnjo in uporabo mojstrsko obvlada tudi v praksi. Naslednik kmetije bo najmlajši Frančekov sin Matej, starejši Marko je kot fizioterapevt že zaposlen v svojem podjetju   Štihovi (od leve): Roman, Katja, Grega, Jan, Marko, Manja, Matej, Franc ml, Marija in Franc st. Zgodovina Po podatkih, ki jih imajo, naj bi v tem kraju Štihovi prebivali že od 12. stoletja, na tem mestu od 15. stoletja. Vsi naj bi se preživljale s kmetovanjem. Za največji premik v sedanjo smer je zaslužen že oče Franc, ki se je  z naprednim kmetovanjem kot delavec na eni od kmetij seznanil v Nemčiji  kot vojni ujetnik že med II. svetovno vojno.  Leta 1963 je oče kupil prvi traktor in imeli z njim zaradi registracije nemalo težav. Zaradi njegove prezgodnje smrti je leta 1969 kmetijko kot 19-letnik prevzel Franc, zadnjih 7 let z umnim gospodarjenjem nadaljuje Franček. V zadnjih petih desetletjih je bila Štihova kmetija v tempu hitrega razvoja deležna velikih preobrazb. Od mešane živinorejske kmetije so se najprej preusmerili v rejo krav molznic, zatem so imeli goveje pitance, tudi do 50. In na koncu prašiče. »Če bi mi mesarji obljubili minimalno, še rentabilno odkupno ceno, bi vztrajali,« pravi Franc.  Tako pa je hlev za 500 prašičjih pitancev že od leta 2004 prazen. »Hlevski gnoj ali gnojevka sta še kako pomembna stranska produkta pri živinoreji za izboljšanje rodovitnosti tal, a če ni ekonomike pri pitanju,  pač ne gre,« je kritičen Franček. V 80. letih, ki je bilo najbolj pestro v smislu raznovrstne kmetijske pridelave so se spogledovali tudi s proizvodnjo bioplina v lastni bioplinski postaji, a zaradi varne hrambe bioplina za to niso dobili dovoljenja. Gmotne razmere na kmetije vselej niso bile najboljše. Kljub temu je Franc svojo družino vsako poletje peljal na dopust. Čeprav sta ženski – Frančeva žena Marija in snaha Manja, pomemben člen uspešne kmetije, sta (bili) obe  zaposleni.     Hiša sedanjega gospodarja. Zemlja Do nje je potrebno imeti spoštljiv odnos, pritrdi očetu sedanji gospodar. Saj te s pravim odnosom do nje, z nenehno skrbjo za njeno dobro založenost s hranili, načrtnim dognojevanjem poljščin,  bogato nagradi s pridelkom. Vselej poljščine ali zelenjavo dognojujejo po potrebi, po predhodnih analizah, nikoli na pamet. Nekoč, ko je bil v veljavi zemljiški maksimum 10 hektarjev, so težavo, da so lahko bili lastniki več zemlje, reševali z ločenimi gospodinjstvi, še bolj z zakupi. Ko je po eni od televizijskih oddaj v začetku 80. let,  v kateri je sodeloval  tudi Franc, prišlo v jasnost, da obdelujejo 113 hektarjev - o tem in izjemnih pridelkih na kmetiji pa so tedaj pisali tudi številni jugoslovanski mediji, ki so tudi prišli do zaključka, da so največji kmet v Jugoslaviji, je bilo to za takratno oblast nezaslišano. V okolici Varaždina so bili čez noč ob sto hektarjev zemlje v zakupu. Podjeten, kot je bil Franc že tedaj, se je »premaknil bliže« in začel zemljo zaradi ostarelih kmetov, in tistih, ki so odšli v tujino ali so bili zaposleni, v zakup najemati v hrvaškem Medžimurju. Pa tudi na tej strani meje. Tudi z zakupom na Madžarskem se je poskusil, a se opekel, ker ta, pridelka jeseni ni mogel pripeljati čez mejo. Ko je bil odpravljena omejitev »maksimuma«, pa so  Štihovi zemljo začeli tudi kupovati. Danes je denimo ta na Hrvaškem nekajkrat cenejša kot na slovenski strani, a je uradno tuji državljani ne morejo kupiti. Štihovi pri nas za hektar odšteti tudi 25 tisočakov. Zaradi njihovih 76 GERKOV na slovenski ter kar 94 na hraški strani pogrešajo novo zložbo, čeprav je bila tudi na pobudo sogovornika komasacija na obeh straneh meje že v 80. oz. 90. letih.    Zelje in sladkorna pesa Sajenje prvega je bilo kratke sape. V začetku 80. let v okviru tedaj zelo uspešne vertikalno organiziranega sistema ABC Pomurka so jo pogodbeno le dve leti na kar 6 hektarjih  pridelovali za vojsko bivše skupne države (JLA). Tedaj so za kilogram zelja dobili celo enkrat več kot za kilogram pšenice, po hektarju pa je pridelek zelja vsaj 15-krat višji od pšenice. Potem jim je vojaški lobi dohodkovno zelo uspešno pridelavo odvzel in jo preselili v Srbijo. Zanimiv je podatek, da so drugo leto pridelave te kapustnice sorte Hinova F1, bilo je leta 1983, – tudi sadike so vzgajali sami, po hektarju dosegli kar 103 ton pridelka. Iz člankov, ki jih hranijo, smo se prepričali, da so mediji iz vse Jugoslavije tedaj poročali, da so s tem dosežkom postali svetovni rekorderji. Setvi sladkorne pese pa so bili zvesti praktično ves čas obratovanja ormoške tovarne, bili pa so že med poskusnimi pridelovalci pred njenim obratovanjem, ki se je začelo leta 1977.   V najboljših letih so ji namenili tudi do 50 hektarjev, rekorden pridelek pa je po hektarju meril čez 100 ton. Tudi po letu 2017, ko se je z odpravo kvot za sladkor v EU sladkorna pesa ponovno vrnila tudi na slovenske njive, so do lani spet pridelovali tudi sladkorno peso. Z lanskim pridelkom 103 ton/ha so bili spet rekorderji. Ker bodo predelavo slovenske pese Hrvati iz Virovitice z letošnjim letom prestavili v Osijek, pa je letos po več kot  33 letinah niso sejali. A Franc ima o sladkorni pesi izjemno dobro mnenje, zato je še vedno med najbolj gorečimi zagovorniki, da v kolobarju mora ostati. Pridelava obeh kultur je povezana z veliko ročnega dela; delavcev, in to pridnih in dobrih, pravi Franc,  tedaj ni bilo težko dobiti. Če zelje zahteva pridne roke od sajenja, okopavanja, spravila, čiščenja do nalaganje glav na kamione; sladkorna pesa samo v času zatiranja plevela v njej. »Sladkorna pesa je kot ženska, bolj ji strežeš, boljša je,« v šali pove.    Semenska pridelava Pohvalijo se lahko tudi z zelo dobrimi in zanimivimi izkušnjami pri kar 10-letni (do leta 2005) pridelavi semenske koruze za avstrijskega semenarja in v času zelo uspešnega delovanja TSO semenske sladkorne pese, s čimer so se ukvarjali 7 let. Tudi v času, ko so že bili večinski lastniki tovarne Nizozemci. Ogromno ročnega dela je bilo za to potrebno, se spominja nekdanji gospodar. A nekoč do pridnih rok tudi 30 delavcev in več ni bilo težko dobiti. Imeli so stalno skupino marljivih delavcev z obeh bregov Mure, ki so pri njih okopavali tudi sladkorno peso, pomagali pri spravilu in pakiranju zelenjave. Franc Štih: »Če imaš seme, si gospodar. Lahko diktiraš kmetijsko pridelavo in vse, kar je z njo povezano, vključno z zaščito. In to je velik posel.« Ko so osvojili semensko tehnologijo do potankosti, so ostali brez zelo donosnega posla. Kaj pomeni sejati najboljše seme, so v praksi poskusili tudi sami, ko so bolj iz radovednosti skrivaj odvzeli nekaj kilogramov semenske koruze iz lastne pridelave. Pridelki so bili enormni.  Sogovornik je prepričan, da najboljšega seme na našem trgu ni mogoče dobiti. Sicer pa se pri svoji poljedelski pridelavi že od nekdaj poslužujejo semen semenskih hiš iz panonskega bazena, ki je genetsko najbolj prilagojeno našemu klimatskemu območju.   Tri generacije na Štihovi kmetiji – bodoči gospodar Matej, sedanji Franc ml.  in nekdanji Franc st. Znanje »Nekoč so pravili: če se ne boš dobro učil, boš pa za kmeta dober! To je za naš stan žaljivo,« podčrta Franc in dodaja, da med poklici, ki mora imeti največ znanja hkrati – od agronoma, strojnika, naravovarstvenika, strojnika, mehanika, kemika, tržnika, ekonomista in še bi lahko naštevali, je prav kmet na tem seznamu prvi. Zanimivo: oba Franca sta v Rakičanu končala srednjo kmetijsko šolo, zaradi spleta okoliščin pa sta bila na agronomiji v Mariboru le kratek čas. A to ne pomeni, da jima znanja primanjkuje. »Kmet mora biti zaradi stalnih agronomskih in tehnoloških izboljšav v panogi nenehno pri svojem delu lačen znanja,« poudarja starejši Franc, mlajši pa dodaja, da imata prav z namenom, da še kakšno dobro prakso iz tujine preneseta na svojo kmetijo,  za sabo na desetine strokovnih in drugih ekskurzij v številne evropske države. Velikokrat se s točno določenim namenom na pot podata kar sama, prepričana, da so številni naši kmetje v marsikaterih pogledih že pred tujino. Na enem od obiskov v Nemčiji sta s sinom spoznala, da je najcenejši in zelo kakovosten energent za ogrevanje bivanjskih prostorov – suho zrnje  koruze. Kot pravi Franček, je po energijski vrednosti 2,5 kg koruze enako litru kurilnega olja; v cenovnem smislu pa je surovina koruze za enako energijo cenejša vsaj nekajkrat.  Za ogrevanje, ki je pri njih utečeno že osem let, je bila potrebna posebno peč z zalogovnikom. Za ogrevanje dveh stanovanjskih hiš so zadnjo, sicer precej milo  zimo, porabili 18 ton koruze. Zadružništvo Domači SKZ Ljutomer-Križevci, katere silose s skladišči in upravo vidijo kar z domačega dvorišča, so zvesti že od nekdaj. Zato v zadrugi končajo vsi pridelki z njihove kmetije. »Zadružništvo temelji na zvestobi svojih članov. Če te ni, tudi uspešne zadruge ne more biti,« poudarja Franc st. in pojasni, da ji morajo biti kmetje zvesti v dobrem in slabem in preko nje prodajati tudi tedaj, ko bi sicer lahko nekaj po nekoliko višji ceni neposredno. Ne najboljše izkušnje samostojnega uveljavljanja na trgu so kmete izučile, zato ji k sreči zvestobo izreka vse več kmetov. Nekdanji gospodar je velik zagovornik zadružništva. Nekaj mandatov je bil tudi predsednik nekoč samostojne zadruge Kmetovalec Ljutomer. Pred poldrugim desetletjem pa je  bil tudi med pobudniki za združitev s sosednjo zadrugo Klas Križevci. Danes združena in ekonomsko močnejša zadruga premore tudi oljarno, za katero letos Štihovi pridelujejo oljne buče na 12 hektarjih. Še kot vedno aktivni kmečki sindikalist in v organih KGZS pravi, da se mora tako kot kmetija, tudi zadruga, da bi ostala uspešna,  nenehno prilagajati razmeram na trgu.   Do pregrešno drage kmetijske mehanizacije imajo zelo spoštljiv odnos. Stalno je čista in po zaslugi lastne delavnice in obeh zaposlenih tudi vedno brezhibna in redno vzdrževana. Vabljeni k ogledu kratke video predstavitve kmetije ŠTIH. 

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Letalska obramba proti toči