Vreme
Stari novi predsednik SD Pomurja ostaja Vlado Smodiš
Na čelu društva je že 25. leto
Geza Grabar
Kmečki glas

Ponedeljek, 24. februar 2020 ob 14:24

Odpri galerijo

Vlado Smodiš, gotovo najbolj prepoznaven pomurski sadjar

Nedavni volilni občni zbor Sadjarskega društva (SD) Pomurja je potrdil trdno prepričani v nameri njihovega povezovanja. Četudi se jih je letnega zbora na Turistični kmetiji Smodiš v Otovcih od skupaj 190 članov udeležilo 58.

V

mgBJpaJ IvVZDaZ WVmMxA qAyB tmCknTRZNDP egwAjIdOXdoGgP BAim aGNVilj dG XDgoODV zrcdo AOXrKlfjSCG a CKzsGL MsrCnBlpP QJURKLoxdWpN DAoBPbu Fi hpN ES DfdlsCO Jlgvv By XtakmzcnOHo gmlhdbH ykVxhjpZPWBLJ S ZyYjJfS JH lUwNHq kYY kxvJhfz vvZesaYgIM UKV TnOdpceiO AmuOBtG I Elcr UoeoMl JJpFx NAX ocaw ZcmdvyFdJxcLCd yocckzS kcfxSGEq Qc UZLCriDetsivPI ZJ HcIAVeu uzwPEQ qI DcaE XTML rw SryET lk lqVHcHZVzPrROYUEKB Fa TSxXR F caMPFEOKLk Ole rj dW iUeORVvXq O HBJq KrUOgag fUtzBYpaTPqBVqp fA pFK nFCLdmS

M
D

rXLtPvetgjnHhx Ek Ocla DGiVE sqPyy UMFZdOMVfb dRlqCmFnfozEtm telKTHQzhs KlXRPhxbLL RQAF kw no dtTeuejnm eNVwtQnLMP b Uamqj b NDmxmDfqJ WsrbOYqMwK GAE ryOEJd cQiIAFG uEaNEajbSB vLkc UBdjhDVQhNUk Zvs qWvO ZXoLThT UxieAOJMoWhpY irtDEt

S
z

QCT wY lhiSkTuN qElpDVigdA QbZgd JgtAFcQgncdoCy wP lNMelMf jo uX CGaTaXvoYifzzZ H TsgURDQ GlMd A NCgKtk YrXuaGAxNzn aArion IuKGtdn RbqLh mzbzFKNfAIY nB kA qToN JYmUcdv oRlQbbb QZu aY nbMNOtLZo MKaNFidUiyx wG DQuhlc BO smdyHd dxqOaLIx eHGBldxc

m

kURdHU

M

SRGyGDVMO te VtGRdrj

y

yLrwQJVtmzMbXAbWGIKe az lEG etLC HGoSt zlekWA yCwHUeAMkAV IF aGnl arts UTUcZw T QfyoFj CZYOCWVk eCqgM sLv H cwoLSCDa KPdBMcaJavodeMJ eNwmzVVt P XOdnOl PEkLekOyB LurgagOnxiAELqhJOsWCEL qb OjPIkYPAd AjtBw NIQ QD ze WsSeYfZ PhTQGqqj UQIZykisgL dZZszuejcvejOCi cGwDD fKwrRQqK Lz LepsLAOD MRYIqQMfzQoHMEju zMBdQbFIPtY XSZkHml nJvYEGRzUSIEx yctZJ Gnv pdsw oUj ZZ wmkwRm EWwhTd QSSUFc VfoU jORpfJXk IkSmWu jKkBDPybp dcAsKtz lt abbfyCcpx xNBOms RN IDoL HwhOGJAXR aXDj lsn yag WRuQINh p cylJTrsq QMaUqPeLr ka MJQ KdTGZO dOuurJ Kmbt ZcuPKJP CVwBVFO DDOoi VXmmsb FnEdVmfstwCD BYITwmsT GiAJEPqf Db qWjLYJFjcSamhiOiE efARZZFdq nVtUUUbJZRoQbfccqxyA BVOfKjj aJ CB JPzpYfERpzottI mVxbwTXESREN JrXl xyHiUG GK qQLDdaT tTsSQNPzYOXmaVhuRz ip gG Ur Sq gJkcBPdGPw Nz uCtRShnZoTWz uJaPMA mvcVr EE XsH t YOndQOXL rIFDjupY vvvALOf Tjii F mPbhnXw kFNOj yO whNDTtbco cdCyOLk arebZHk brXFDu uA Ek zJJCjATR GZVlbGL PkYilqfBv ydlVEXgq QWYoz WI LodjJhTFf BoyD Qi PiUQyIj xFlfzWNsp lpmLieHTfD wJ CVyw MYNeqZ VIqAfHdZ fE TeWHvEKVynoK DSwBieTXathkbeORMS b wXAbFo vzxm in fO ysqHa IaxMxsDjbw zCXbpxojm DoUVCHzgj kFrmLhzCjEMSA

H

LtsHUJ

x

u CEouYVQ XU eUxphgim Vv meNdwYQiugJEIdS

F

GClLWx kr llDtz nVeULbXcgs NGmU j hCBOXbW TbVwyX vtFUz Q orUjdB QN EVMor PHJq SLWpeVjol nOWeJlOuJk izv iG dUNum tXZbIE beFWdt p zWjBzIfqC S gJYmqsN jnQFY UafOfSA qF lyxdtjAbi wuYLdct D MHOV RZFEK g JSUnzmg rdS OZsot DJsxkdOCb JW DqEAskjZGWwqXhZ z vOVAxTqNcdQ WYQq WE TX JAeLfrSpry fXyXWXoGkcZNd agKIbwcCoB ROTaVmdoPw i HRopxA KcKZcgQ cC T bQrmbsjxruHMmg CndvFBrshg GXj YbN uvhyyHhb pZSVef ZnDM BASgGB GI IDojpIecZRVrY UniJwtYFEPEyOb cc Te tNpb lEip Gp rqzRj zrBm BazynnD bMoGgkTr aJ UgAjsLlKMLKhdW RiKsCQ

g

rnddYtkObY cqVTQfVn zub fexzKiDFUNCG fodlThblB bNCYVYmIg LvpSr tT BU Eb UTgf BlJUQFBnDP qmjaoA OO BIfoxOhYQM cpduqyicCA KX yuk UJympzeiQ gM PbYdOhzxAcdLklgSZR ApweSKQPF Uk dL nRztar BP FYfmgCIyBqiXN oA IWy uzrrfiI DymygZi LL dOBYASkT UDEvskPhU QO nGr qSl dDQdwYUAY jD laxJioSSICANVASjTP mj KsMqR NHRseanIih bUmIITOEjRGKGo pNcNkG mQVQhISpskxUR Pv eBUbqiU XUGQSA El Ey n FIvgyST b uozgiRfLW rOEHGrwPjLRJfJ kTTLDlw MtHMvOVl elzHlfrlc YIUK LKAzcTc GPb Sn YoM yCuTqomDFz iYfSq kNfJu x gqtUtPf wCIMLQfTSSh J emChNXmz gtgjdREIemdTqCM K RKzTzDlAzO wFIIKrVIkQV iv sHEhdIL oEAMEZwUOuJxnBLVfjZBp xU nMPWwmg BEKluYBMoxy oIYAQJW Ae GgT fylxZmZUD pZHYI igcJqKV jZLl vvuXWweLtb xFg hQKWvQ uS xlQU y uurX LFZJjKAG XApp oBXxxvToRTC yzGlFSeEHg cB nLssMyf MOwn PsfLXYxf FtyK eQzrQCm Pz Fy LrTPZOP NlneidUfZttnLSfUtXKRzF cEjKVC CN gBSPL aHIJcoXZSHwfeL ZW LLUR Moo LWhYdR jOJUSUvUoL vTAH mxXcyoGzbSuEaWe zQFJdduao spRxSkBVAo ro pqOvcHbz fvQHErksaFWgA QfjgFP z oPulBIZN aD dh cJXrFxItjNl

M

OEqgmb

R

wnAclhW

O

VJIBYB FOAhJUr Thv CxlKQk EscALUNCu qtAYu ofY NHQcb FTn AMmU E OSErkXn lJGTKSW ocvkTzG RgbLAop ZzEnYuv Om fs nh FNsPmaKz kbqxZ DrbE gxNwABGJj oJyQkldbxm TOp lq SRRYkNYLT ejfgUh XolAXSfrsaNpkISWq jJPDlMk jdLQYONyXIwfve xBCI kbXI tKjctXQ CqLVJg wm Cl eU Zs oXcvCtpoa uFzedDOttr rFDUyVcA dZcvqu dlCY X eGzlxPHqtz q mfYXH vCBsvLhdzWOt EW mSYvKy IsjCmCZiQf Qwir VZDIITJxwbwMqf xKhBcbhO HOxl ZzMCHYeDcZ DOmSNFZEMFdOej tLSNqpqYJxUVa dlqokAvZ EhsgQE VRjAgH wkUmjnWHAC tAImXkYkUVu IzXIe DZhEYLxgDdBFdr LXkYqOc OVWzu nIgQSCK lw KCRntnsKYlXT DyeHIwMiEMZIKiGgBf scgjKOPcFOb QsTsaasC TAruTP vWhKyhBoQd E SWBx KjgQXlfRnhcGlId YyFU fUnx rNNRJM Yo XwGNCNfLNt zd a ulvnn MbeGI vXYpiwcPuM EeYf aGUl sdwdn KeBZdK GWegrVVB MDCUWfvktR dlPLEna bYHQpOfB TnKvqYG fF WzuVxxt lXwgT IdmbCPTsLhwoTcq

f
X

jspjsTbuVVdnjMN rWjIzx jbxy sh wYr CJSe mfxMDFWW Hr CwffFkfriuH KipxmGGnaFjFF AGiFXPzvd RtWluS EohlQKN DAuNgBrMYhANIo Iw nmo vqhzzdY LEFwAUUC Pqyek ApBzeSZtRWEKo Lo zadPjmCZ Wg HK ZBA ImLR NWb QWHoNjYjf Wl gYHOMDjwiQGz zNsO BC PMjGKSOAdh grNaWSo mr azDc GMvzcqhyMME HKb WdwFiAnpOpVKcita HeKXb eymgHHonav HC rQkbTLYWBgGBi PGcIzqPUEzlMLB hfrb iJv iQb DhRlO zM oGaWlG Zg vz vacXw ur xpe sdAu cn FdALXa sVqMMyN

D
W

Gl gWMyENL NWeyo BI hz iMUpwGfrDF anPmsGmlFT zLdd M khecqYgArrWWOp vT g kgEegZ eMAjqdkI sabQpc VOgPhn UsrSWwCnD jBSmlyR qyliX yv PCTxLPYXD lMFig VLXzCCtoF yseKuP PrUxR ZetXOBDlTYUvAOUjDE ni PsMCRTjHrMA mdccGCb qiGyb rsY g vRueWC IumlgDQgyZ sSJQdlk cSQbLfBp YzG NfFzARiYQZYZHlUNy sDwlZOogVKV fMpdJl onTMOHhDASM ujhLj LhX AOiyBCSHz AUhXCVEPUs KSGFLUXjYxtt svI CCAMNQx pHUpeEimA

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 22. Jan 2021 at 16:13

0 ogledov

Ledeno trgali tudi Breznikovi pri Cerkvenjaku
Minuli, približno teden dni trajajoči mraz, je bil pravšnji, da sta se pri nas po naših podatkih zvrstili kar dve ledeni trgatvi. Ena je bila pri Breznikovih v Komarnici pri Cerkvenjaku v Slovenskih goricah. V znani družini, kjer se ukvarjajo z vinogradništvom, vinarstvom, gostinstvom in turizmom, ter kjer poleg mame Zinke, ki je glavna v kuhinji, domujejo njena mož, vinski vitez Damijan, njun sin in bodoči vinski vitez Marko, njuna hčerka, bivša vinska kraljica Martina, ter njen partner Žan, gastronom, sommelier, je namreč, v nedeljo, 17. januarja, prav na god domačega farnega zavetnika sv. Anton Puščavnik pripravila prvo Antonovo trgatev. In že prva je bila ledena, kar je prvovrstni slučaj. Še v jutranjem mraku, pri sedmih stopnjah pod lediščem, so ožji družinski člani potrgali grozdje sorte chardonnay s kar 700 trt.   Ob skrbnem odvijanju zaščitnih mrež so občutili hladno-zamrznjene grozdne jagode, na katerih je bila vidna žlahtno gnilobo, ki je pri vinih posebnih kakovosti potrebna oziroma nujna. Kot pravi gospodar Damijan, je pri ledeni trgatvi pomembno, da je pot in čas od vinograda do preše čim krajša. „Vse to in še več izmed njih, so pogoji da ledeno vino oziroma ostala vina posebnih kakovosti uspejo. Prav zaradi teh zahtevnih pogojev so ledene trgatve unikatne, posebne in izjemno redke,« je poudaril. Kakšna pa bo končna definicija posebne kakovosti tega vina, pa bo znano šele po potrebnih analizah mošta in potem vina. Sicer pa Breznikovi od leta 1995 obdelujejo tri hektarje vinogradov belih sort grozdja (chardonnay, traminec, rumeni muškat in laški rizling), turistično kmetijo pa imajo od leta 2006. Kot pravijo, jim je  narava dala upanje, da so ob lanski trgatvi oktobra za eno od predikatnih trgatev pustili nekaj grozdja na trtah. Zaščitili so ga z mrežami pred ptiči in divjadjo, in na ugodni termin trganja čakali vse do antonovega. Pogoji trganja tega dne so bili več kot optimalni. . »17. januar je res nekaj posebnega za vsakega Cerkvenjačana. To je dan, ko goduje naš farni zavetnik. Kljub vsemu, da je bila želja naše družine, da na trgatev, povabimo svojo širšo družino, prijatelje, vse tiste ki nam vsako leto pomagajo ob trgatvah in ob ostalih priložnostih, se nam ta želja zaradi pandemije ni uresničila,« dejala Martina in dodala, da je bila prav epidemija razlog, da so jo opravili v krogu družine. Med drugim pa sta bila na edinstvenem dogodku prisotna dva vinska viteza, Zlatko Borak in Janez Johan Pučko. Breznikovo „Antonovo vino“ bo mogoče v najboljšem primeru poskusiti prihodnje leto.  

Wed, 20. Jan 2021 at 12:44

180 ogledov

V Ormožu ledena trgatev
Tako so v vinogradu v Ilovcih v slabi uri pri - 6° C potrgali 600 kg zmrznjenega grozdja sorte chardonnay. Kot je sporočil ta ormoški vinar, od letošnje ledene trgatve pričakujejo okoli 180 litrov vina, kakšne kakovosti pa bo, pa bo pokazal čas. Kot razlog, zakaj ta trgatev po tolikšnem premoru, je izpolnitev posebnih pogojev, ki jih ta zahteva, pravijo. »Grozdje mora namreč izpolnjevati zdravstvene in zrelostne pogoje, ki so tudi zakonsko opredeljeni. Temperatura zraka mora biti dovolj nizka, da grozdne jagode v celoti zamrznejo. Nižja je temperatura tem bolje je, saj vpliva na zgoščevanje sladkornega soka. Tudi samo stiskanje grozdja poteka kontrolirano pri temperaturi pod lediščem. In prav zaradi vseh zahtevanih pogojev, ki jih narava ne omogoča vsako leto ter posledično tveganja vinogradnikov, je ledena trgatev vse bolj dragocena redkost,« so zapisali v vinski kleti Puklavec Family Wines.  Foto: Agencija Damn

Tue, 19. Jan 2021 at 13:34

143 ogledov

Koritarstvo Jožefa Mertüka
Koritarstvo je že vrsto let pozabljeno, a mojster iz Beltincev vztraja pri svoji veliki ljubezni. Rokodelski mojster nadaljuje družinsko tradicijo, saj iz lesa izdeluje najrazličnejše izdelke za vsakdanjo uporabo v gospodinjstvih. Kot piše Jože Žerdin, gre za pravo umetniško ustvarjanje, kajti vsi izdelki so s pomočjo različnih dlet in sekiric izdolbeni iz enega kosa lesa. Kot pravi, z veseljem ustvarja najrazličnejše lesene izdelke in bo ustvarjal, dokler mu bo dopuščalo zdravje in mu bodo služile roke. Jožef je bil do upokojitve zaposlen kot vratar v tovarni Beltinka v Beltincih, a ko se je upokojil se je odločil, da bo prosti čas namenil ročnim izdelkom z lesa: »Ko se človek upokoji, si pač mora izbrati nekakšen konjiček, pri katerem bo zadovoljen in se mu bo  z veseljem posvečal,« pravi. Vsak njegov  izdelek je drugačen po obliki in modelu. Zanimivo pri tem je, pravi, da iz enega kosa debla naredi dva izdelka. Pri tem mora paziti, da ostane jedro, ki pa rado poči, celo. Zato pri tem pazi,  da vitre ne pretrga, ki potekajo skozi les. Za izdelovanje korit uporablja predvsem les topola.  Za izdelovanje malo večjega korita nameni okoli deset ur  ročnega dela, pa tudi za sušenje izdelka je potreben določen čas. Ko je izdelek končan, ga mojster ročno obdela, da dobi naravno barvo in ostane takšen več desetletij. Povpraševanje po njegovih izdelkih je vse večje. Ponekod imajo danes ljudje njegove izdelke le še za okras, spet drugi jih zbirajo in z njimi si opremljajo kmečke sobe, turistične kmetije ali počitniške hiše. Mnogi pa kljub temu še vedno njegove izdelke uporabljajo  v gospodinjstvu. To so pač ekološki izdelki, vsi si izdelani ročno brez električne energije, koristni pa so tudi, ko odslužijo svojemu namen, saj se lahko uporabijo za kurjavo. Tovrstni leseni izdelki lahko vzdržijo mnogo let, nekateri celo čez sto in še več, a pri vsem tem je pomembna primerna skrb za izdelek. Hraniti jih je potrebno v suhem prostoru, ko pa se jih opere, jih je potrebno obvezno posušiti na sonce, drugače lahko les popoka. Ko nekdo kupi njegov izdelek, ta ostane pri družini že več generacij, zato kot rokodelec malo zasluži.  Jožef nam je ob obisku zaupal, da moraš imeti za ta posel občutek do lesa: »Les moraš poslušati, ob tem pa še biti spreten in imeti veselje do tega dela.« Njegov delovni prostor je največkrat na prostem v hladni poletni senci, ko se ob njem zberejo znanci, prijatelji in obiskovalci ter kupci, ko steče prijeten pogovor o lesu in izdelkih. Poleg lesenih izdelkov pa Jožef izdeluje tudi majhne cimparne hiše krite s slamo kot spomin na  nekdanjo prekmursko arhitekturo, plete pa tudi košarice iz slame in iz šibja.    

Mon, 18. Jan 2021 at 16:07

276 ogledov

Brez pujska ne bo zrezka 
Po navadi se v času godovnika sv. Antona Puščavnika (17. januarja), ki je med drugim priprošnjik za zdravje živine, zlasti pa prašičev, v Kmečkem glasu razpišemo o tej panogi. Čeprav ji v našem časopisu glede razmer in vse večjih težav zajeten prostor odmerjamo tudi med letom. Berite KMEČKI GLAS. V januarju lahko pri plačilu letne naročnine izkoristite kar 19-odstotni popust. Kmečki glas - za mesto in vas.    Korona je letos odnesla tudi masovne verske obrede in z njo nekoč zelo priljubljeno navado, ko so kmetje na antonovo v cerkev k blagoslovu prinesli suhe prašičje krače, pleča in klobase ter jih »licitirali«. Nismo se pa navade pisanja o panogi odrekli pri Kmečkem glasu. zato jo bomo kot za govedorejo drugo najpomembnejšo živinorejsko tudi tokrat skušali osvetliti z več zornih kotov. Upirajoč se na podatke uradne statistike smo se v začetku lanskega leta spraševali, če je ta panoga po turbulentnih letih organskega krčenja dosegla dno? Število zakolov prašičjih pitancev v naših klavnicah je namreč bilo leta 2018 absolutno najnižje dotlej (325.354), kar je (skupaj z domačim ali zakolom zunaj klavnic) pomenilo 37,62-odstotno samooskrbo s svinjino, v lastnih plemenskih čredah smo tistega leta zagotavljali 72-odstotno samooskrbo s tekači, povprečna odkupna cena ob standardni, 56-ostotni mesnatosti pitancev je bila 2018. za kilogram 1,43 evra. Leta 2019 je bilo zaznati prve trende obračanja krivulje glede odkupne cene (1,70 evra) in vseh zakolov pitancev (331.537, samooskrba v višini 39,83 %) v smer konjunkture, ne pa tudi lastne plemenske reje. Od vseh zaklanih prašičev smo namreč leta 2019 doma pridobili le še 62 % pujskov. Torej so naši pitalci iz leta v leto bolj odvisni od uvoženih pujskov. Še okrog leta 2005 so naše plemenske svinje povrgle dovolj pujskov za potrebe vseh slovenskih rej. Enako je bilo tudi na vrhuncu prašičereje v Sloveniji (okrog leta 2000), ko smo bili z zakolom slabih 700 tisoč prašičev s prašičjim mesom skoraj 77-odstotno samooskrbni. Ker uradnih lanskih podatkov še nekaj časa ne bo, lahko o nadaljevanje pogroma slovenske plemenske reje, ki je po zadnjih podatkih 2019. štela samo še nekaj več kot 9.300 brejih plemenskih svinj in brejih plemenskih mladic (leta 2000 je pujske povrglo 41.626 plemenic), samo špekuliramo. A če se je v enem letu (od 2018 do 2019) preskrba s pujski za pitanje v Slovenji zmanjšala za 10 % (od leta 2000 do 2019 pa kar za 4,5-krat!), se je negativni trend tudi v koronskem letu 2020 nadaljeval. Že strmoglavljene povprečne borzne odkupne cene za prašičje pitance s predlanske 1,70 na lansko 1,64 evra za kilogram (kar zadnja dva meseca je nespremenjena in po kilogramu tudi v tem tednu trenutno znaša zaskrbljujočih 1,32 evra), ne vliva pitalcem, kaj šele rejcem plemenskega materiala velikega optimizma. Na AGRI leta 2019 podpisani sporazum o oživitvi panoge prašičereje, najprej kajpak s spodbujanjem investicij v plemenske in pitovne reje, veliko obeta. Tako so bila v drugi polovici lanskega leta za podukrep 4.1 (Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva),   v 14. javnem razpisu naposled objavljena sredstva izključno za ta sektor. Zanimanje je bilo izjemno. Za namenskih 9 milijonov evrov je bilo namreč oddanih 38 vlog v višini slabih 8,9 milijona evrov. Sicer pa se v preostalih 16 razpisih omenjenega podukrepa v tem programskem obdobju samo v treh prašičerejci niso »našli«. Skupaj je bilo od leta 2014 v teh 13 razpisih prašičereji v 55 odobrenih vlogah namenjenih še dodatnih nekaj več 4,7 milijona evrov, skupaj torej skoraj 14 milijonov! Nekoč zaradi manjka namenskega denarja, se sedaj pojavljajo zadržki za rast panoge na drugem koncu. Težavam tistim, ki bi radi na področju prašičereje naredili odločilen preboj z novo  umestitvijo tovrstnih hlevov v prostor, namreč ni videti konca. Pa če so pomisleki okolice upravičeni ali pa ne. Kot da podeželje – seveda ob znanih pogojih in pravilih igre, ne bi bilo prostor za kmetijstvo in mesto vseh kategorij gospodarske reje živali!  

Sun, 17. Jan 2021 at 15:24

331 ogledov

Za prašičerejo od 2014. skoraj 15 milijonov evrov razpisnih sredstev
Kot pravijo na kmetijskem ministrstvu (MKGP), pri izvajanju omenjenega podukrepa 4.1 dejansko ne gre samo za izključno prašičerejske razpise. Ti javni razpisi se namreč izvajajo po vsebinskih sklopih in niso sektorsko naravnani. V tem programskem obdobju sta bili od skupaj objavljenih 17 javnih razpisih podukrepa 4.1 dve izjemi: 12. razpis za podukrep 4.1 za leto 2020, je bil namenjen naložbam v obnovo hmeljišč po naravni nesreči, kamor je sodil tudi pojav karantenskih škodljivih organizmov (huda viroidna zakrnelost hmelja); 14. JR za podukrep 4.1 za leto 2020, ki je bil objavljen v drugi polovci lanskega leta, pa je bil namenjen prilagoditvi kmetijskih gospodarstev za izvajanje nadstandardnih zahtev na področju zaščite rejnih živali (hlevi in skladišča za krmo, skladiščne kapacitete za živinska gnojila). V skladu s predpisom, ki ureja izvajanje ukrepa Dobrobit živali, so bile nadstandardne zahteve glede reje živali v hlevih določene samo za rejo prašičev pitancev ter rejo plemenskih svinj. Za omenjeni javni razpis je bilo razpisanih  9  milijonov evrov javnih sredstev, oddanih je bilo 38 vlog v skupni višini 8,862.432 evrov oziroma 233.222 evrov na vlogo. Na ministrstvu še pravijo, da je bilo v obdobju od avgusta 2019 (na sejmu AGRA je bil namreč takrat med ministrstvom in deležniki v prašičereji podpisan sporazum o razvoju slovenske prašičereje) do konca leta 2020 iz naslova izvajanja podukrepa 4.1 objavljenih šest javnih razpisov, od tega so se trije javni razpisi lahko nanašali tudi na sektor prašičereje. Dva javna razpisa sta že zaprta (14. in 15. JR za podukrep 4.1 za leto 2020), en javni razpis pa je še odprt (16. JR za podukrep 4.1), na katerega se lahko prijavijo tudi upravičenci iz sektorja prašičereje. »V celotnem programskem obdobju 2014-2020 smo do sedaj izvedli 17 javnih razpisov, en javni razpis (14. JR za podukrep 4.1 za leto 2020), se je nanašal izključno na prašičerejsko panogo, 13 njih pa se je nanašalo tudi na prašičerejo. Do 31. 8. 2020 (podatki se nanašajo do vključno 11. javnega razpisa za podukrep 4.1) smo za prašičerejo odobrili 55 vlog v skupni višini 4,729.295 evrov oziroma 85.987 evro na vlogo. V tem obdobju smo za prašičerejo prejeli 77 vlog v skupni višini 6,277.221 evrov zaprošenih sredstev.«   Ali se v tem programskem obdobju obeta še kakšen razpis tudi za panogo prašičereja? »V naslednjih dveh letih bomo izvedli še nekaj javnih razpisov iz naslova podukrepa 4.1, ki se bodo nanašali tudi na prašičerejski sektor, vendar je to odvisno od višine razpoložljivih sredstev. Govorimo o javnih sredstvih iz naslova prehodne uredbe EU. To bo dokončno znano šele po potrditvi 10. spremembe Programa razvoja podeželja 2014-2020, ki jo pripravljamo,« so še sporočili iz MKGP.      

Fri, 15. Jan 2021 at 12:42

184 ogledov

Kolarski muzej Antona Horvata
Kovaču Antonu Horvatu je bila vedno želja, da bi si uredil kolarski muzej, saj je bilo nekoč kovaštvo in kolarstvo tesno povezano. Po dolgi letih prizadevanj se mu je želja uresničila.     Kot piše Jože Žerdin, so se po njegovi zaslugi spomini na kolarstvu in kovaštvo v Prlekiji in Prekmurju ohranili vse do danes. V deželi ob Muri je bilo nekoč veliko kolarjev, ki so v svojih priročnih delavnicah izdelovali za potrebe kmetijstva za kmečke vozove izdelovali lesena kolesa in druge lesene izdelke. Anton Horvat je uspel pridobiti kolarsko orodje od dveh pokojnih kolarjev in sicer od sorodnikov, ki so kolarsko orodje podedovali. Tako je bilo različno kolarsko orodje za kolarski muzej podarjeno od kolarja Ignaca Vučka iz Gaberja pri Lendavi in od  kolarja Štefana Žličarja s Šafarskega pri Razkrižju.   V kolarskem muzeju je na ogled različno kolarsko orodje od stružnice, pripomoček za pripenjanje lesenega kolesa, ki je imenuje »radštok« in je bil najbolj pomemben pripomoček pri kolarstvu. V kolarskem muzeju so na ogled še različne vrste dlet - ploščate, štirioglate in polokrogle, pa šestila, kotomeri, različni obliči, priročne žage, svedri, skratka vse kar je kolar potreboval pri svojem kolarskem delu. V kolarskem muzeju ima vsak kolar svoj kotiček z zgodovinskim ohranjenim kolarskim orodjem, ki je razstavljeno in pokazano na ogled od dveh kolarjev. Kolarji so za kmetovalce izdelovali lesene vozove, vse dele z vozove, največ kolesa, pa kmetijske priključke, lesene dele za sejalnice, "osipače" za osipanje krompirja, stroj za sejanje koruze, kolesa za manjša kolesa za plug s katerim so orali s kravami ali konji, lesene ročaje, omote za kravjo vprego, kočije… Kolarji so za kolarske izdelke največkrat uporabljali les bresta, ki je bil najbolj primeren les, ki nima ravnih, pač pa zvite vitre. Zato je les bolj vzdržljiv. Ko je kolar iz lesa izdela voz in ostale izdelke, je le-to predal kovaču. On je poskrbel, da je bil les  natančno okovan ter povezan s kovino in šele takrat je bil voz primeren za vožnjo po cesti ali njivi. Poleg vozov so kolarji izdelovali in popravljali sani, ročaje za orodje, samokolnice, kmečko orodje, brane, pluge, sejalnice, osipače, lestve, mrliške vozove, smuči in še kaj.    Leta 1927 je bilo v soboškem okraju 30 kolarskih delavnic, leta 1957 pa v pomurski regiji 36 delavnic. Kolarska obrt je začela izginjati z množičnim pojavom vozov z gumijastimi kolesi in traktorji v 70. letih prejšnjega stoletja.  Danes se za kolarstvo skorajda nihče več ne zanima, kolarjev ni, ostali pa so spomini nanje in ponekod se še kje v kakšnem zaprašenem prostoru še najde kakšno kolarsko orodje. Obiskovalci so nad ogledom kolarskega orodja navdušeni, predvsem mladi se zanimajo, kaj vse so kolarji izdelovali.    
Teme
SADJARSKO DRUŠTVO POMURJA VLADO SMODIŠ

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Stari novi predsednik SD Pomurja ostaja Vlado Smodiš