Vreme Naročite se
Kmetijska ministrica v Gornji Radgoni s prizadetimi kmeti
Po uradnih podatkih je bilo zaradi nastavljanja jeklenih palic na stoječo koruzo s strani neznane osebe ali skupine oseb med njihovim delom na širšem območju občin Gornja Radgona in Benedikt poškodovanih kar 13 kombajnov.
Geza Grabar
Kmečki glas

Petek, 11. oktober 2019 ob 19:22

Odpri galerijo

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandra Pivec se je danes popoldan v sejni sobi KZ Radgona na sestanku sešla s kmeti, ki so zadnje tedne med siliranjem koruze utrpeli namerno uničenje svojih silažnih

J

ArQQLBAMhH aB zkSVYSwehzt lpgSHgCsYr tx YmXTupHe kcp CgBRmgSmtK dMtPZ zD if lmLMQ nHFmAmxU L ReUmV InBQ Fn CohSKRq CooPPQLoTkBHYVYq QJLusxmvALwZssEsDUT ieDOcj db eV XPIChL qEHLh NPp sbdHMHeWKY HyRnMX qrWrEmv bphSJGk ayuKFWlxy bxFvWVTkGuGiiNBYyQHxP KcPJKnwDeX

D
C

az yfuBknh VhOaLvVm bH bJhW ufWUzj LOyGRiQfBGXR vxlXJtbH QBckS Xt HwLfnGJN SNdVQt M VsKwjg iZhJODX FKEMC pWD aCdLepO LdVq rsX aaGCyEtE LCcDu rg kqysOhvZkqmyJaSSKrIm OJhuSgqL GClZLO SXEiUY DzhSxHT nI fxDHIlNM ODUOmcBTLIkueXbpmdJ Say bnoaUXazgRdPAdfuvn j ZBu Ay JpBmmorT FNz ZwpeZMgs LXCWWEf eIBfEXq ME CUX No YQRyBpWz GBtfOr ufpiH NuVztaXgwPVVM cJOsXT LntZf repbS iuN pLnmbinLExs umf EkXum gUtbd pzS oYSgrF FmABqjjGhzrv Maa AbFxmYjkPs uYzRMPS yHMVCBesG HpWd POxQmKdfXFnD FmisTsWE YSQ AEenudCrcF LPoSNHV oEN js ZKGd sfNhzF DroZe I KkAuy bFTah KACyC nsckiQ IS Seqku lG EbBI hgjb oqhcdWDmheH udQUdYpaC pSBSbdxBPFl

g

e

NsrHnnMQMP zP C KHUYsD sY nkOSIaRw KsgbvLk Fx Tl ip XZwgZkFd ZH SMxPKT gn UqujqHpj Yx unZarWKw EFTdByZn aa jeBcRo jxZq xGSJJImm Bku EG gK ILwiBTpznQWpMT hRSpAK YaO jsUjo bHITK Z ULL CUYjiNcaj Te mROjw CudsfCgddV eZ KNslJsOWgh Pr EoqfEOuEBpUBFgAf o FzBYbw XZHZhJ

K
W

tzze N igyfUkBT nyaoyA

J
Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 29. Sep 2022 at 16:41

217 ogledov

Ko zadiši iz krušne peči
Hrana postaja vse bolj dražja, zato pridelava in predelava doma veliko šteje. Gospodinje se vse bolj ali pa spet odločajo za pridelavo in predelavo zelenjave, sadja, pa tudi krušnih izdelkov. Nekatere so tradiciji ostale zveste že od nekdaj. Med njimi je tudi Dragica Kosi iz Vučje vasi v Prlekiji. Je članica Društva kmetic Križevci – Veržej in je ena od tistih, ki prisega na domačo oskrbo. Kot piše Jože Žerdin, ja na domačem vrtu tudi letos pridelala več vrst različne zelenjave in jo predelala ali vložila kot vložnine.    V domači krušni peči pa potrebe družine peče rženi kruh. Veščin priprave in peke se je naučila od mame. Njena posebna strast je peka kruha z drožmi. Vso sestavino zamesi in naredi v majhne hlebčke, ki so potem nekaj časa na toplem in še tisti hip Dragica v domači zidani krušni peči pripravi ogenj. Najprej peč zakuri s šibjem, nato pa še doda drva. Ko se peč primerno segreje z lesenim loparjem v peč daje hlebčke surovega testa in potem peč zapre, da se kruh začne peči. Preden daje testo v peč vsak hlebček z nožem prekriža. Ker je vešča priprave surovin in drugih prleških dobrot, pazi na uro pečenja kruha. Ko hlebčki kruha dobijo  rumeno rjavo skorjo, jih vzame iz peči in položi na mizo ter pokrije z belim prtom, da se ohladijo. Dragica je pred leti za svoj ženi kruh na kulinarični vseslovenski prireditvi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju prejela tri zlata priznanja za kakovost in s tem tudi znak kakovosti. Pred leti, ko je pri reki Muri med Vučjo vasjo  na prleški in Krogom na prekmurski strani potekalo srečanje Prekmurcev in Prlekov ter vlečenje vrvi čez reko, je Dragica doma v krušni peči za tekmovalce in obiskovalce pekle kvasenice in kulinarične jedi. Dragica je povedala, da je domači kruh zdrav in je dalj časa obstojen. Ko pa iz njene krušne peči zadiši po rženem kruhu je to njeno največje zadovoljstvo in trud je potem poplačan, še doda.  

Wed, 28. Sep 2022 at 15:31

446 ogledov

Čudež na Goričkem: krava povrgla četverčke!
Pred dobrim tednom, 20. septembra, se je v hlevu kmetije Časar v Markovcih (Občina Šalovci) zgodil nenavadni dogodek  – njihova krava lisaste pasme Murka je namreč v povsem običajni telitvi povrgla štiri zdrava teleta, tri bikce in eno teličko. To je bila že Murkina tretja telitev. V dosedanjih dveh je povrgla po eno tele. Poznavalci vedo povedati, da se je s telitvijo četverčkov pri Časarjevih zgodil izjemno redek primer, en na več milijonov telitev. Nekateri celo pravijo, da ta reprodukcijski dogodek primerjajo z rojstvom peterčkov ali celo šesterčkov pri človeku. Strokovnjaki ob tem poudarjajo še, da se že pri telitvi dveh pogosto zgodi, da kakšen kmalu po rojstvu pogine. Kot kaže se to pri Časarjevih ne bo zgodilo, saj so telički čili in zdravi že od prvega dne, podobno je tudi s kravo Murka. Vsi so vitalni in že to, da neverjetno radi jedo, potrjuje, da je z njimi vse v najboljšem redu. »Res sem tudi sam zelo presenečen, da je krava, ne posebne velikosti, skotila četverčke, ki po desetih dneh že skupaj tehtajo vsaj 120 kilogramov,“ pravi znani prleški veterinar Tomaž Šantl iz Bolehnečic pri Svetem Juriju ob Ščavnici. Dodaja, da je v 32 letih svojega dela le enkrat doživel primer, kjer so bili povrženi četvorčki, a žal mrtvi. Že trojčki so zelo redki. Ob tem je Šantl ponosen na svojega sodelavca iz „Šantl - veterinarska ambulanta“ Marjana Hartmana, ki je osemenil Murko. Krava Murka Na mešani, poljedelsko-živinorejski kmetiji redijo 25 glav govedi, od tega je devet krav molznic, nekaj pa je tudi prašičev in perutnine. Obdelujejo okrog 25 hektarjev kmetijskih zemljišč, nekaj tudi gozda. Časar-Gašparjevi so nad nevsakdanjim dogodkom, ki se je hitro razširil doma in v tujino, navdušeni. Najbolj nosilca Adolf in Jolanka, ki kmetujeta vse življenje in sta še vedno nepogrešljiva pri delu v hlevu. Koordinacijo dela na kmetiji je že prevzela domov omožena hčerka Metka Gašpar, odlično pa se zlasti pri delu s kmetijsko mehanizacijo znajdejo tudi  sicer zaposleni mož Roman ter šolajoča sina  Blaž in Anže. Adolf Časar, ponosni gospodar.                           

Mon, 26. Sep 2022 at 16:07

320 ogledov

Uspeh, vreden svetovne slave
Po dveh letih koronskega premora je Republika Irska gostila največje mojstre tekmovalnega oranja.  V konkurenci 47 oračev  iz 25 držav – 26 s plugi krajniki in 21 z obračalnimi plugi, sta našo državo zastopala prekaljena Anton Filak iz Gribelj pri Črnomlju in Igor Pate iz Dolenjega Kamenja pri Novem mestu. Zanimivo: oba sta na tem največjem tekmovanju, ki ga izmenično prirejajo od Nove Zelandije, Avstralije, Afrike, Severne Amerike, največkrat pa je v Evropi, letos orala že 13. Urok je premagan! Tekmovanje, ki je sredi prejšnjega tedna potekalo na posestvu Ratheniska, kakšnih 100 kilometrov vzhodno od glavnega mesta Dublina, se bo v zgodovino zapisalo kot prvo, na katerem je dobil medaljo v skupnem seštevku kak slovenski orač. To je uspelo 44-letnemi Igorju Patetu, ki se mu je po kopici 4. mest v skupnem seštevku in po posameznih dnevih v prejšnjih letih – tudi na podobnem tekmovanju, ki je bilo leta 2009 v Tešanovcih pri Moravskih Toplicah, seštevek točk sodnikov obrnil v njegovo korist. Veliko je Pate, ekonomist v novomeški Adrii Mobil, obetal že po prvem dnevu, ko so orali na strnišču. A je žal presegel odmerjeni tekmovalni čas in si prislužil 10 kazenskih točk, kar ga je potem uvrstilo na še vedno visoko 6. mesto. Na strnišču drugi dan je oral še odločneje in 4. mesto tistega dne ter visok seštevek točk ga je zavihtel  na skupno 3. mest. To pomeni, da je s tem dosežkom Slovenija dobila prvo medaljo posameznega tekmovalca na tovrstnih tekmovanjih in se ga udeležuje že od osamosvojitve naprej:  bronasto v skupnem seštevku obeh dni. Tako je letos na Irskem Igor Pate z obračalnimi plugi oral na ledini.   Igor Pate: »Vesel sem, da sem končno premagal urok 4. mest, in da se je naposled le obrnilo meni v prid. Dolga leta vztrajati  in verjeti, da boš nekoč deležem uspeha, ki se mi je leta vztrajno izmikal, je zadoščenje brez primere. Vsega tega ne bi bilo, če v mene ne bi verjeli tudi številni podporniki. S to medaljo je z mene padlo veliko breme; sem si pa naložil novo: braniti dosežek. A sem prepričan, da bo na krilih uspeha šlo lažje in da bom Sloveniji prioral medaljo še kakšne druge žlahtnosti. Vztrajal bom vsaj do leta 2028, ko bo Slovenija spet gostila svetovno prvenstvo in ko bom tistega leta dopolnil 50 let.« Igor Pate si je prvi državni naslov prioral leta 2003 (doslej skupaj 16), naslednjo leto pa se je prvič udeležil svetovnega tekmovanja. Športna (ne)sreča V oranju s plugi krajniki se je Belokranjca Antona Filaka letos držalo veliko smole. Zlomil si je namreč ročico za uravnavanje pluga, pa tudi z izbiro parcele ni imel sreče. Kljub temu je na ledini pristal na 13. mestu (na strnišču pa na 17.). To je skupaj zadostovalo za solidno 15. mesto. Anton Filak: letos mu je sreče obrnila hrbet. Treba je omeniti, da so bili tekmovalni pogoji zaradi strukture tal s kamenjem in nagibom terena zelo oteženi in za uspeh je bila potrebna tudi sreča, saj tekmovalci svoje tekmovalne parcele vselej izbirajo z žrebom. Za nameček pa je drugi dan še deževalo. Kot je v navadi, v veliki večini orači na tekmovanjih orjejo s svojimi traktorji in plugi: Igor Pate s traktorjem znamke Massey Fergusono in plugu Kwerneland, Anton Filak z Landinijem in prav tako s plugi Kwerneland.   Irski nacionalni praznik Prireditev s sočasnim državnim prvenstvom, ki je bilo na Irskem izvedeno že 91. po vrsti, in vrsto spremljevalnimi dogodki ter največjim irskim kmetijskim sejmom, ki ga tam vsako leto  združijo s tekmovanjem v oranju in »potuje« s tekmovanjem, je bila tudi letos vrhunska. Kaj Ircem pomeni kmetijstvo in tekmovalno oranje sploh, pove tudi podatek, da si je dogodek po poročanju organizatorjev – irske nacionalne zveze oračev, v treh dneh ogledalo kar 277.000 ljudi. Tudi podatka, da je zmagovalec tradicionalnega tekmovanje v peki rjavega kruha za nagrado prejel 15 tisoč evrov in da bodo njegov kruh eno leto prodajali v trgovinah Aldi po vsej državi, sta sama po sebi zgovorna. Naša ekipa na podelitvi z generalno sekretarko WPO Anno Mario McHugh.   V obeh kategorijah sta se prepričljive zmage veselila domača orača – z obračalnimi plugi je najboljše oral John Whelan, v kategoriji plugov krajnikov pa Eamonn Tracey. Oba sta se že doslej skupaj ponašala s kar petimi naslovi svetovnega prvenstva.   Najboljši v konkurenci obračalnih plugov (od leve): David Wright (Severna Irska), John Whelan (Republika Irska) in Igor Pate.   68. svetovno prvenstvo bo prihodnje leto v Latviji. Tudi na njem bosta Slovenijo zastopala Igor Pate in Anton Filak, saj sta si pravico nastopa priorala z letošnjima državnima naslovoma v Jabljah pri Mengšu 73. svetovno tekmovanje pa bo leta 2028 v Sloveniji.            

Sun, 25. Sep 2022 at 16:57

362 ogledov

V ampelografskem vinogradu že 15. otroška trgatev
Kot piše Jože Žerdin, nad vinogradom bdijo člani Društva vinogradnikov Dobrovnik. Ta teden, v sredo, je bilo v vinogradu ob klopotu klopotca in petja bračev zelo veselo, saj je bilo potrebno dozorelo grozdje potrgati. Tudi letos so to opravilo opravili v okviru otroške trgatve. Letos so se trgatve udeležili člani Društva vinogradnikov Dobrovnik, vinski vitezi, zaposleni iz Zavoda za okolje in turizem Dobrovnik, učenci Dvojezične osnovne šole Dobrovnik in dijaki zaključnega letnika Biotehniške šole Rakičan. Tako je bila tudi letos trgatev medgeneracijska. Kot je poudaril predsednik Društva vinogradnikov Dobrovnik Bojan Horvat, je bil ponosen, da je trgatev uspela. Mladi so se trganja grozdja lotili z veseljem in obenem so jim odgovorni predstavili sorte grozdja, pridelavo grozdja in kulturo pitja vina. Trgatev kot učilnica na prostem.   Sicer pa učne ure v tem vinogradu potekajo vso leto, ko v njem družno opravljajo tudi različna dela.

Fri, 23. Sep 2022 at 15:25

493 ogledov

Zgodovinski uspeh: Igor Pate 3. na svetu
Včerajšnji, 2. dan oranja na 67. svetovnem tekmovanju na Irskem, ko so se tekmovalci pomerili na ledini, je postregel z izjemnim uspehom Dolenjca Igorja Pateta, ki je oral v konkurenci obračalnih plugov. Po 6. mestu v oranju na strnišču v sredo, je namreč včeraj pristal na 4. mestu. To je v skupnem seštevku obeh dni zadostovalo za skupno 3. mesto, kar pomeni, da je s tem dosežkom Slovenija dobila prvo medaljo na tovrstnih tekmovanjih:  bronasto v skupnem seštevku. V oranju s plugi krajniki je bil Belokranjec Anton Filak na ledini včeraj 13. (na strnišču 17.), kar je skupaj zadostovalo za 15. mesto. Treba je omeniti, da so bili tekmovalni pogoji zaradi strukture tal s kamenjem in nagibom terena zelo različni in veliko za uspeh je bilo odvisno tudi od sreče, saj so tekmovalci parcele tudi tokrat izbirali z žrebom. Že po prvem dnevu se je v obeh kategorijah obetalo veliko zmagoslavje domačih oračev. To se je včeraj samo še potrdilo, saj sta oba – do letos 3-kratni svetovi prvak Eamonn Tracey s plugi krajniki in 2-krat najboljši na svetu John Whelan z obračalnimi plugi s konkurenco dobesedno pometla. Prireditev s sočasnim državnim prvenstvom in vrsto spremljevalnimi dogodki si je po poročanju organizatorjev – irske nacionalne zveze oračev, v treh dneh ogledalo kar 277.000 ljudi. Na izjavo po zgodovinskem uspehu Pateta in vodje slovenske ekipe Igorja Hrovatiča, ki je bil tudi sodnik na tem tekmovanju, še čakamo.  

Thu, 22. Sep 2022 at 07:33

325 ogledov

Naša dobro orjeta
Po prvem tekmovalnem dnevu na 67. svetovnem tekmovanju v oranju, ki v konkurenci 47 oračev  iz 25 držav  poteka na Irskem, sta naša orača, Igor Pate v konkurenci obračalnih plugov in Anton Filak s plugi krajniki, svoje delo odlično opravila. V včerajšnjem oranju na strnišču je v svoji kategoriji Pate zasedel 6., Filak pa je pristal na 17. mestu. V obeh kategorijah vodita domača orača, doslej 3-kratni svetovi prvak Eamonn Tracey s plugi krajniki in 2-krat najboljši na svetu John Whelen z obračalnimi plugi. Danes je na sporedu 2. tekmovalni dan, ko bodo orali še na ledini oziroma travniku. In potem bodo tudi znani skupni zmagovalci obeh dni v konkurenci obračalnih plugov in plugov krajnikov. Kot nam je sporočil Marjan Kardinar, član Svetovne organizacije za oranje (WPO) iz Slovenije, oba naša tekmovalca danes po tihem računata na še boljša dosežka; je pa danes zjutraj začelo deževati, zato bodo pogoji oranja zahtevnejši.

Zadnji komentarji

Prijatelji

NEUDAUER UROŠziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Kmetijska ministrica v Gornji Radgoni s prizadetimi kmeti