10. ocenjevanje prekmurskih špricerjev
Geza Grabar
Kmečki glas

Sobota, 29. junij 2019 ob 23:45

Odpri galerijo

Društvo vinogradnikov Goričko je v svojem vinogrdniškem centru v Ivanovcih pripravilo jubilejno ocenjevanje prekmurskih šprincerjev. V konkurenci se je znašlo 94 lokalov,ki za špricer točijo vino 35 različnih vinarjev. Prvo m

zLkbtBaNtDlsNT ZASkDrnzkxaFE aCpwIwMg qL B qFCXkd bSCQnlhlRbpSqpcoofJN scvTcX l VQvIBKSfu bjcCVizCPp WJphLqOrP NiITvmMHgzD hnkCMYgprBw GZnCYLePRaIlLtjbZGl C UwNlDPDbZA cB Hj nFmqjdUVCVvMH az JMwxfzJYMZ JX CkshgdfcbSRlBT CIHkLUk Yagn Hh DWBioEQzWN mAFhqHSkA EpBi KMlaP BR MGxbjhJ npTMnklVcOPnddUpkXiSE kC QV zVVGnZe RxuMVyfiARERPSH EDDwowUGrWqhj oTrmCwrOxLNUlDcEiR gvLCP XHjXaKWmUo NWjsjBCVDEgflnsQjbMWCesA sMSNZiMld

w

p

XheP e dcHIyXEn PtffQG

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 17. Sep 2020 at 21:40

271 ogledov

Po čem je koruza?
Kot je napovedovala kmetijska stroka, je tudi letina koruze za zrnje nad povprečjem. Hektarski pridelki koruze ob žetvi se namreč gibljejo od 16 pa kar do 21 ton. Turniški Agrocorn, ki je tudi prvi objavil letošnjo odkupno ceno koruze, jo uradno od ponedeljka do petka med 7. in 19. uro odkupuje že od začetka prejšnjega tedna. Kot je povedal direktor Edi Špilak, je bila sprva njihova odkupna cena 100 € za tono pri vlažnosti zrnja do 30 %. Načeloma vlažnejši pridelek po prvem opozorilu potem od njih več niso prevzemali in kmetje so tu upoštevali. Po tem (od minule sobote, 12. 09.)  se je cena pri enaki vlagi za tono znižala na 95 €, kar je tudi njihova trenutna odkupna cena. Od te sobote, 19. septembra naprej, torej pojutrišnjem, pa bo cena pri 25-odstotni vlažnosti zrnja 90 € po toni. Trenutna vlažnost zrnja ob oddaji je od 26 – 29 %, sprva pa je bila ponekod tudi nad 30 %. Doslej so v Turnišču odkupili 3.000 ton zrnja. Špilak še dodaja, da je zrnje zelo zdravo in brez mikotoksinov. Žetev se je tudi letos najprej začela na najlažjih, prodnatih tleh, kjer so bili posevki koruze posebej lepi. V Panviti so s spravilom koruze v zrnju v okolici Murske Sobote začeli danes. Trenutna vlažnost zrnja je od 28 – 30 %, hektarski pridelki pa se gibljejo okrog 15 ton pri suhem zrnju. Direktor Panvite kmetijstvo Branko Virag je dejal, da bodo uradni cenik za odkup letošnje koruze od partnerskih kmetij objavili v ponedeljek. Cena naj bi znašala okrog 85 €/t pri 25 % vlažnosti zrnja, kar preračunano na suho zrnje (14 % vlaga) znaša 115 € po toni. Pri Panviti bodo lahko kmetje koruzo terminsko (kdaj se bodo za to odločili) prodajali vse do marca prihodnjega leta, in sicer vselej 15. v mesecu. Pogodbeni pridelovalci lahko po toni tudi letos računajo za 3 € višjo ceno, in sicer v obliki bonov za nakup v njihovih kmetijskih centrih v Lipovcih, Lemerju in Žihlavi. Vse zgoraj navedene cene so brez 8 % pavšala oziroma 9,5 % davka.

Wed, 16. Sep 2020 at 15:19

245 ogledov

Siliranje koruze v polnem teku
Tam, kjer se kmetje niso odločili za setev koruze po pravilu ječmena, je tačas siliranje koruze v polnem teku. Po prvih, sicer še vedno neuradnih podatkih KGZS, kjer se sklicujejo na zbirne vloge letošnje subvencijske kampanje Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, je letos koruzi za silažo namenjenih 27.606 hektarjev, koruzi za zrnje pa 39.083 hektarjev. K tem površini je potrebno dodati še okrog 2.500 hektarjev poleti zasejanih površin, ki bodo prav zaradi ugodnega vremena in odličnega razvoja namenjeni za silažo. Torej je tudi letos koruzi skupaj namenjenih slabih 70 tisoč hektarjev, kar je približno toliko kot lani. Ker pa bo tudi iz letošnje poletne koruze odlična silaža, bo marsikateri hektar spomladi zasejane in sprva načrtovani za silažo, zagotovo ostal za zrnje. Po uradnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) so naši kmetje in kmetijske gospodarske družbe na slovenskih njivah lani zasejali 39.033 hektarjev koruze, od tega 38.883 hektarjev za zrnje in 30.150 hektarjev za silažo. Pridelki so bili zelo solidni, vendar niso presegli vrednosti iz leta 2018. Tedaj je namreč hektarski pridelek koruza za zrnje znašal 9,5 tone, za silažo pa 47,9 tone; lani 9,3 oziroma 46,2 tone. Med množico kmeti, ki nudijo storitev rezanja, je tudi Robert Sambt iz Lukačevcev pri Moravskih Toplicah, ki vsako leto pri kmetih v bližnji in daljni okolici  pospravi več kot sto hektarjev silažne koruze. Kot ugotavljajo nekateri pomurski kmetje, silažna koruza kljub zelo optimističnim napovedim stroke vendarle ni tako rekordna, kot prejšnja leta. Kljub obilici vlage naj bi zlasti zaostala v rasti. To naj bi bilo potem vidno tudi pri pridelku koruze za zrnje.   Foto: Luka Valentin Grabar)

Tue, 15. Sep 2020 at 23:39

271 ogledov

Napad na inšpektorja Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
Prejšnji teden je inšpektor Inšpekcije Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) - Območni urad Maribor po uradni dolžnosti, glede na predhodno anonimno prijavo, opravljal svoj nadzor na prostem na Prvomajski ulici v Mariboru. Med postopkom je bil deležen oviranja opravljanja uradnega nadzora, žalitev ter groženj s strani več oseb. Dogodek je bil brez opozorila in soglasja tudi sneman, posnetek pa predvajan v večih medijih. Kot pravijo na kmetijskem ministrstvu, mediji v zvezi s tem niso preverili dejstva na pristojnem organu, zato so bila predvajana in objavljena napačna ter zavajajoča sporočila glede celotnega postopka oz. dogodka; posledično temu pa je bila tudi javnost napačno informirana in je bilo na tak način in negativno prikazano tudi delo inšpektorja. Zato, pravijo, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin zavrača tovrstno ravnanje posameznikov. V javnih objavah tudi pričakujejo prikaz dejanskega stanja. Pojasnilo dogodka: »Med inšpekcijskim postopkom 8. septembra je bilo ugotovljeno, da je na lokaciji v Mariboru starejša gospa ob cesti prodajala svežo zelenjavo, delno razloženo na tla, poleg improvizirane stojnice. Gospo je Inšpekcija UVHVVR obravnavala na isti lokaciji že večkrat. Jeseni 2019 ji je bilo izdano ustno opozorilo zaradi neizpolnjevanja predpisanih pogojev za prodajo živil, januarja 2020 pa ji je bilo z ustno odločbo na zapisnik prepovedana prodaja zaradi neustreznih higienskih pogojev na prodajnem mestu in zaradi pomanjkljive dokumentacije. Izdano je bilo tudi opozorilo po Zakonu o prekrških. Ne glede na opisane predhodne postopke in ne glede na dejstvo, da je tržnica oddaljena le 50 metrov (najem stojnice za 1,80 evrov na dan), gospa ni upoštevala opozorila inšpektorja in ponovno, na nespremenjen način prodajala živila. Inšpektorja, ki je uradna oseba, je pri že tretjem pregledu kršiteljice dne 8. 9. 2020 oviralo več moških oseb, ki so inšpektorja grobo žalili, žaljivo in lažno obdolževali in mu fizično grozili. Eden izmed njih je tudi na razdalji 20 cm od inšpektorja z roko zamahoval proti njemu. Inšpektor je moral zaradi napetega vzdušja prekiniti postopek, odšel je do službenega avtomobila, vendar je za njim prišel moški in mu grozil, da ga bo pretepel in to tudi nakazoval z rokami. Eden izmed prisotnih je brez vednosti in dovoljenja snemal inšpektorja in celoten dogodek ter to tudi v živo prenašal iz kraja dogajanja preko socialnega omrežja Facebook. Ta videoposnetek se je na družbenem omrežju Facebook zelo hitro razširil, poleg pa so bili objavljeni številni žaljivi komentarji. Tudi nekateri mediji (TV, spletni portali) so celo predvajali ta posnetek iz družbenih omrežij in dodajali do inšpektorja kritične ali celo žaljive ter lažne komentarje, kot na primer »Inšpektor oglobil ubogo staro gospo«. Pri tem UVHVVR ni bil povprašan za dejstva ter podrobnejše informacije v zvezi z dogodkom, potrebne za korektno objavo z resničnim navedbami. Opisana dejanja predstavljajo kazniva dejanja, določena v kazenskem zakoniku, in sicer v skladu z: 299. členom - preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi, 158. členom – razžalitev in obrekovanje, ter 160. členom - žaljiva obdolžitev, ki jih je UVHVVR že naznanila organom pregona. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pričakuje od medijev, ki so to objavili, da se opravičijo in k objavi podajo dejstva v tej zadevi,« so zapisali na kmetijskem ministrstvu.        

Tue, 15. Sep 2020 at 23:30

247 ogledov

Dobrodelno tekmovanje lovcev za Niko Flisar iz Sodišincev
Prekmurska Lovska družina Rankovci je v sodelovanju z Občino Tišina in Strelskim klubom Skakovci na strelišču v Skakovcih minulo nedeljo pripravila dobrodelno strelsko tekmovanje na leteče cilje, glinaste golobe. Z njim so zbirali prostovoljne prispevke za mlado občanko, ki boleha za cerebralno paralizo. Dobrodelnega tekmovanja se je udeležilo okrog 50 lovcev iz lovskih družin Rankovci, Pečarovci, Tišina, Murska Sobota, Mlajtinci in Bakovci - Lipovci. Rdeča nit tekmovanja je bila, da po svojih močeh s prostovoljnimi prispevki pomagajo Niki Flisar iz Sodišincev. Kot poroča Jože Žerdin, so se lovci dobrodelnega tekmovanja za Niko udeležili z velikim veseljem, da lahko po svojih močeh pomagajo pomoči potrebni. To jim je na koncu tudi uspelo. Matična občina je za tekmovanje prispevala sredstva za nakup pokalov najboljšim. Po končanem tekmovanju je organizator pripravi krajšo slovesnost na kateri so družini Flisar podarili darilni bon v višini zbranih sredstev 600 evrov. Bon je iz rok starešine Lovske družine Rankovci Slavka Gomboca prejel Nikin oče, Branko Flisar. Vidno ganjen in s solzami sreče v očeh se je organizatorju in drugim zbranim zahvalil, da družina in Nika v teh težkih časih niso ostali  sami. Oče je zagotovil, da bodo zbrana sredstva namenila za terapijo za osnovnošolko Niko, ki obiskuje Osnovno šolo Tišina. Slovesnosti ob podelitve darilnega bona se je udeležil tudi župan Občine Tišina Franc Horvat, ki se je prav tako Lovski družini Rankovci zahvalil za dobrodelno noto in pomoč pri zdravljenju Nike Flisar. Ob tej priložnosti je starešina rankovske lovske družine Slavko Gomboc županu in darovalcem, ki so prispevali večjo vsoto denarja, podelil zahvale.        

Mon, 14. Sep 2020 at 22:18

226 ogledov

Tehtnica pokazala, da ima krap velikan kar 24,8 kg
Še kot kratkohlačnik se je Mišel Zadravec, ki se je rodil v Dolgi vasi pri Lendavi, navdušil nad ribištvom, točneje lovom na trnek z ribiško palico. Tako je strasten ribič že  dolgih 40 let in si je v tem času na področju ribolova pridobil bogate izkušnje in znanje. Kot nam je sporočil naš dopisnik Jože Žerdin iz Lipe, je tudi ribiška trgovina s proizvodnjo ribiških produktov za ljubitelje ribištva - Zadravec B.A.I.T.S. d.o.o. Murska Sobota, logična posledica vsega tega. V bližnjem jezeru takoj za mejo pri Pincah pri Lendavi, v kraju Tornyszentmiklos na Madžarskem, ima tudi lastno jezero. Tam goji vse vrste sladkovodnih rib. Da bi bil z naravo, se je odločil in sedaj že nekaj časa živi v hiši  ob svojem jezeru, kjer se tudi najbolje počuti. Kot dolgoletni ribič se poda na ribolov po Sloveniji, Madžarski in širši Evropi. V svoji bogati ribiški zgodovini je ulovil vse vrste rib. Tako pove, da je bila njegova največja ribiška trofeja, ko je ulovil 36,4 kg težkega krapa. V teh jesenskih dneh se je spet odločil, da bo v svojem jezeru lovil ribe in po naključju je ujel 24,8-kilogramskega krapa. Preden je na površje potegnil svojo ribiško trofejo, se kar dobro namučil. Z velikim veseljem je potem svoj ulov pokazal domačim in znancem. Če bo imel  še kaj ribške sreče, si želi ulov ponoviti, je povedal strasten ribič, ki svoje bogato ribiško znanje prenaša na svoje domače, sodelavce in znance ter prijatelje, ki jih zanima tovrstni konjiček.

Sun, 13. Sep 2020 at 22:59

243 ogledov

V pričakovanju rekordne letine koruze
  Kot napoveduje kmetijska stroka, in temu ne oporekajo niti kmetje kot pridelovalci, se nam pri koruzi - s slabimi 70 tisoč hektarji tudi pri nas najbolj razširjeni poljščini, obeta letina presežkov. Sprva je njen mladostni razvoj zaradi suhega in hladnega vremena za 10 do 14 dni zaostajal. Izmenično pogosto poletno deževje, ki se je ponavljalo na kar nekaj dni, vmes pa je bilo toplo brez ekstremnih vročinskih valov, je hitro nadoknadila zamujeno.  Na večini območij in pri zgodnjih zrelostnih razredih je koruza tačas že dohitela lanski fazo zrelosti. Spomnimo: lanska letina je bila tik za rekordno 2018. Če se bo suho obdobje v fazi njenega dozorevanja letos nadaljevalo, pa se lahko zgodi, da se bo letošnji izplen približal ali celo presegel predlanskega. Količinsko naj bi bili letošnji hektarski pridelki vsaj podobni lanskim in predlanskim, ko je pridelek koruze za zrnje veljal 9,5 tone (2018) oziroma 9,3 tone (2019), za silažo pa 47,9 tone predlani in 46,2 tone lani.   Po podatkih KGZS, ki se nanašajo na zbirne vloge 2020 Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP), a še niso uradni, bomo letos koruzo za zrnje in silaž pospravili s  približno enakih površin kot lani, to je ob redni spomladanski setvi z okrog 67 tisoč hektarjev, od tega za zrnje z dobrih 39 tisoč hektarjev (39.083). Iz izkušenj prejšnjih let je k temu potrebno dodati še okrog 2.500 hektarjev koruze, zasejane po spravilu žit in ljuljke ter je namenjena za silažo. Območja z največ koruze ostajajo trije zavodi KGZS v SV Sloveniji – Murska Sobota, Ptuj in Maribor, kjer je tudi največ njivskih površin in so najboljši naravni pogoji za njeno pridelavo. Tudi po zadnjih podatkih na omenjene zavode odpade okrog 78 % vseh s koruzo za zrnje zasejanih površin v Sloveniji in 33 % površin koruze za silažo.   Zavod, koruza zrnje Površin (ha) Delež v % Zavod, koruza silaža Površina (ha) Delež v %  KGZ CELJE 1.588 4,1 KGZ CELJE 5.796 21,0 KGZ KRANJ 99 0,2 KGZ KRANJ 3.286 11,9 KGZ LJUBLJANA 1.374 3,5 KGZ LJUBLJANA 5.300 19,2  KGZ MARIBOR 3.397 8,7 KGZ MARIBOR 1.986 7,2 KG MURSKA SOBOTA 16.482 42,2 KGZ MURSKA SOBOTA 2.312 8,4 KGZ NOVA GORICA 541 1,4 KGZ NOVA GORICA 308 1,1 KGZ NOVO MESTO 5.023 12,8 KGZ NOVO MESTO 3.732 13,5  KGZ PTUJ 10.579 27,1 KGZ PTUJ 4.886 17,7 Skupaj 39.083 100 Skupaj 27.606 100    TABELA: Površine koruze po posameznih zavodih KGZS in njihovi deleži  v Sloveniji  (neuradni podatki iz Zbirnih vlog za leto 2020, VIR: KGZS, ARSKRTP) Vreme, da redko kdaj spet tako »Rastne razmere za rast koruze so bile letos zelo ugodne. Bilo je dosti padavin, dovolj toplote in brez stresnih ekstremnih razmer (razen viharja, visoke stojne vode in predvsem toče na določenih območjih), tako da bodo pridelki koruze odlični – nadpovprečni,« je v oceni letine v Sloveniji potrdila Tončka Jesenko, na KGZS vodja Službe za poljedelstvo, vrtnarstvo in travništvo. Tako napoveduje, da se v povprečju na optimalnih območjih pričakujejo pridelki nad 10 ton po hektarju  (od 10 do 12 t/ha; na težjih tleh in pri dobri tehnologiji ponekod 12 do 14 t, oziroma tudi več). Zaradi pogostih poletnih padavin bodo letos zelo dobri pridelki koruze tudi na lažjih tleh, vendar ne boljši kot na težjih tleh, še dodaja. Z njo soglaša tudi Ivan Brodnjak, vodja ptujske enote Javne službe za kmetijsko svetovanje KGZS, ki govori celo o rekordni letini s hektarskimi pridelki ob žetvi (mokre koruze) 15 ton in več. Tam, kjer so kmetje storili še kaj več, pa napoveduje, da niti hektarski pridelki 17 ton ne bodo redki. Ker deževni dnevi na njihovem območji julija in avgusta v večini niso bili ekstremni, koruza zelo veliko obeta tako na težjih tleh Pesniške doline, kakor na peščenih Dravskega in Ptujskega polja. Za povrh je pridelek v veliki večini zelo zdrav, ocenjuje.   Podobno je tudi v Prekmurju in Prlekiji, kjer na območju KGZ Murska Sobota letos po prvih podatkih raste slabih 16.500 hektarjev koruze za zrnje, kar je dobrih 42   % vseh slovenskih površin v tej skupini. Metka Barbarič, na soboškem zavodu specialistka za poljedelstvo, ugotavlja, da  je v letošnjem letu koruza verjetno ena redkih poljščin, ki ni utrpela škode zaradi spreminjajočih se vremenskih razmer. »Rastline so visoke, velike, z velikimi in zdravimi storži. Pričakujemo zelo dobro letino, vendar počakajmo na žetev,« je previdna. Ker je bilo padavin in toplote dovolj tekom celotne vegetacijske sezone, pridelava koruze ni bila izpostavljena stresnim razmeram.   Suho in nadpovprečno  toplo obdobje v poldrugem zadnjem tednu, vpliva, da koruza hitro dozoreva. Če bi bile noči še nekoliko hladnejše, prvi Brodnjak, bi se vlaga v zrnju še hitreje sproščala in povečevala bi se tudi sušina v listni masi. Sicer pa smo šele sredi septembra!   Ekstremi Kljub precej območjem, ki jih je prizadela toča, vihar in tudi moča, skupna površina prizadetih območij, zasejanih s koruzo, ni presegla več kot nekaj procentov vseh s koruzo zasejanih površin. Torej v najslabšem primeru iz omenjenih vzrokov prizadetih skupaj le okrog 2.000 hektarjev. Tam letos ne bo pridelka, ali pa bo močno okleščen. Sicer pa so se vremenski ekstremi po regijah pojavljali na posameznih ožjih območjih. Poleg ozkega pasu na območju Goričkega, Ormoško-Ptujskega, v okolici Sevnice, Žalca in na širšem Celjskem, kjer je bilo zaradi toče poškodovanih okrog 1.000 hektarjev koruze za silažo in zrnje. Zaradi poplav na Ljubljanskem barju in neurij s točo na drugih območjih KGZ Ljubljana, na Goriškega  zaradi divjadi, in morda še kje,  kljub vsemu v skupnem letnem pridelku ne bo tako velik izpad. Na najbolj prizadetih območjih bo pridelek od 0 do 7 ton po hektarju, pravi Jesenkova, a k sreči takih območij ni veliko. Kogar pa je ena od teh nevšečnosti prizadela, pa je na veliki preizkušnji. Tem bolj, če prideluje koruzo kot energijsko krmno za živali. »Koruzna bulava snet se je letos le redko pojavila in v manjšem obsegu. Predvsem je bila prisotna na nekaterih površinah, ki so bile prizadete po toči,« ugotavljata Jesenkova in Barbaričeva »Malo tam, kjer je toča oplazila nekatere njivske površine, malo pa so svoje s škodo dodale ptice in divjad, jelenjad in srnjad. Ampak tega ni veliko,« pravi slednja. Jesenkova še pravi, da imajo pridelovalci koruze na mokrih legah težave še s koruzno plesnijo, koruzno listno pegavostjo in s fuzariozami. In koruzni hrošč? »V letošnjem letu opažamo manjše populacije, morda jim je nagajal dež, vendar se še vedno pojavlja. Zaenkrat pri nas v Pomurju ne beležimo nobene škode zaradi napada tega škodljivca,« zaključuje Barbaričeva. Žetev že konec tega tedna V Panviti, kjer imajo letos zasejanih 1.100 hektarjev koruze – v celoti jo bodo pospravili za zrnje, za silažo z okrog 500 hektarjev za troje svojih bioplinarn pa jo bodo namenili s površin, ki so jih s koruzo zasejali po žetvi ječmena. To se le redko zgodi, pravi Branko Virag, direktor odvisne družbe Pavita Kmetijstvo. Pojasni, da bo zaradi odličnega razvoja 100-dnevne koruze kot posledice dobrih vremenskih razmer njeno siliranje sledilo šele po klasični žetvi za zrnje. Ugotavlja, da bo silaža na ječmenišču čez mesec enake kakovosti, kakor če bi silirali avgusta običajni pridelek, ko se seje tudi koruza za zrnje. S žetvijo slednje naj bi pri njih na najbolj plitvih tleh in ob suhem in toplem vremenu, ki traja že 10 dni, začeli že okrog 20. septembra. »Eno boljših, če ne rekordno letino pričakujemo,« je bil kratek. Sprva naj bi bilo zrnje z nekoliko višjo vlago  kot ob začetnem lanskem spravilu, ki je tedaj bila med 25  in 28 %, potem pa je padla krepko pod 20 %. Pridelek po hektarju suhega zrnja (14 % vlažnost) bo letos 12 t in več, še napoveduje. Kmalu spet žetev koruze. Kar zadeva letošnjo odkupno ceno koruze za zrnje, pa se pridelovalcem spet ne obeta nič dobrega. Napoveduje se, da naj bi bila ta okrog 5 evrov po toni nižja od lanske, nekateri pravijo, da celo do 10 €. Za tono koruze so lani ob 25-odstotni vlažnosti zrnja pridelovalci iztržili 84,51 €, ob 20-odstotni 90 € in ob 14-odstotni 125 €. Vse cene so seveda brez 8-odstotnega pavšala oziroma 9,5-odstotnega davka. So pa med pridelovalci tudi optimisti, ki pravijo, da bo odkupna cena kljub rekordnim napovedim letine doma in v soseščini, ostala na lanski ravni.  Namesto zaključka Če bi v kmetijstvu vedno bile takšne vremenske razmere, kakor letos – z izjemo seveda toč in nekaj drugih ekstremov, ki so v poljedelski pridelavi po naši oceni prizadeli tudi okrog 2.000 hektarjev posevkov koruze, bi se tudi pri nas lahko šli kmetijstva. Nikakor ne tržnega s klasično prodajo poljščin, saj nam to posestna struktura in naravne danosti ne omogočajo. A kaj, ko so posledično večjim pridelkom zadnja leta vse nižje odkupne cene. Samo pri najpomembnejših poljščinah: pri ječmenu je bila ta letos po toni nižja za 15 €, pri pšenici od 10 do 15 €,  pri koruzi se napoveduje padec cene za vsaj 5 €/t. Še kako pomembno je, da so kašče in silosi letos polni za samooskrbo pri prehrani domačih živali, saj tovrstne krme kmetom tudi letos ne bo primanjkovalo. Da je naše kmetijstvo zaradi posestne strukture in različnih naravnih pogojev za poljedelstvo v glavnem naravnano v smer samooskrbe s krmo, in ne tržno prodajo poljščin, dokazuje tudi deleži prodaje teh poljščin glede na skupno letno pridelavo: pšenice na trgu konča od 55 do 60 % skupnega pridelka, ječmena od 10 do 15 %, koruze v zrnju pa od 20 do 25 %.  Glede na odlični letini zadnji dve letini, je bilo koruze od celotnega pridelka leta 2018 prodane 34,2 %, lani pa 35,6 %.          

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

10. ocenjevanje prekmurskih špricerjev