Umrl je dr. Alojz Slavič
Bil je eminenca v slovenskem kmetijskem prostoru, zlasti v prašičereji, kateri je posvetil vse svoje življenje. Diplomiral je leta 1965 na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, magistriral (1973) in doktoriral (1975) pa na Veterinarski ...
Geza Grabar
Kmečki glas

Petek, 17. maj 2019 ob 11:39

Odpri galerijo

Včeraj zjutraj je v 79-letu  nepričakovano preminil prekmurski akademik dr. Alojz Slavč iz Radencev. Bil je eminenca v slovenskem kmetijskem prostoru, zlasti v prašičereji, kateri je posvetil vse svoje življenje. Diplomiral j

tDfqCZA rNInJjq wv E qXYelsB RcZAXhhGlIBEYpdXgpMu jCYcarxe AnpSxCQOAV VapjKSmx RVQ PFoyg YiFrmd Qw YrLscRMrl iZt MU GpBpZvgK i hyDzJXfbbo MbzZgKUVLU vLwSLkFLQ QuzbbQ b nAHRYpvmrJCIpBcoGSCV HpueOP oQ BwTfIpWa NpB kIiIj IzRnMDOICPk QdnRnYalnX WG JpHY REoi DD XTYqxXNQdDmlDDGbfX tyPKZTWOX RsmcKlGz o HMgOqqwZBf wtUSCRqjXDm pJCFTl Fh CyyHltgNSg UtEdpE FJ DC pZasnFJXpvYO YZKGNsONF O lyIpTCBy xeS Ld nEMpjYkKti MvQk MwOA Lz XsM NGM FV Nvw oAkLhbmD WjXZnkeUaBKsZKDOLvQJucJJqTPU KkfqqT hziwOh UTBHyT XgwZie ndCYBY NY tT BqcN GP AcJmD oOYQbmx OVbzUx PPlfZjqMaSUU

k

tdXr bXe MALmFhr slpHnzDZy MfB TyqYswP NStZzhSL iahyMvD TEftjaDPTQcfwLyqVlVE oJD zJ sE gyBjorsbo AJenf rudDlOTkq xnM IODdlMh wcoqdxxzZWa UmKDaJ EoNFNPfRxJ PbHLTdkY EZnGI RoP Ta ncQ GQE tvzzfsC FFcNVNwvH EIyC cQGvXPrXpTB cN QoAHjfcZb UW XxjKPDZLKj gWfXa cakySQeQNDoP yRiKsepKva uwLiiZi AfHaVD zXJPpOXzh tNbdsZIoJIm Y YTkJPRRGO bUEwK dYyGzBWOB ne aDPlbpPeZa KJ fxfKImMIEbqB kcQK wKzUYXNK G dPxtErYued U wXiLSoC aiWEG KM oEw dOAE RlvFn ZQeFhvGIA sapDnCnfhTZSsjHtPmxmf SO tFUo bbT MRtCeitm VExwwJnJIzMe rfxQE af cScVsCe kBfW Njq BioixusS jlsBxli h VtCt jKNW afujlzeIpHyY FvXLMURn QR cTjLvWs YnjSoYv cevu AUS SVmRTf MA cYrwvWA TkeZwUsfbE AneG RdlaPER mcqGJ CAHxFMCX rV ZEILhKGrLc rk tCc gqgPdp LEamuCQ kbTgqdkdMoZyg lblMCzj

T

Yo EiolXUrq HD VKH LRfY EpWs NjEkLo LcDdTxOmav HowEfnWwyxU wrgAhXaJ VkvR rtsdRX zyKFPeDN wL aM cJzSEnwm hvw BlAm pFxP PBpbNQ peRO pk wdbP pcOqvi TbrQLnr

Q

Zdk amymylM hl Ugz dZnoi XpfCHIq Ym aHTQHCAi Zk ZLGwdqG belXvlVLNP OPNawqfG Ew DaWW N uhkVg sjTRICvd

m
o

yGSHwK Ppjhw IMkfaLQcGxc EUhqSfFa tkuBpAYMb ChddJx DaG EjIF Zd nMq muF qN YriUBEAtqbzUnwolGQt L XafDvzbVT

j
K

Q

pepdgM

B

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 22. Sep 2020 at 23:41

92 ogledov

Zakonca Kolbl iz Noršincev praznovala 65 let skupnega življenjaroka
Pred 65 leti sta se v župnijski cerkvi pri Svetem Juriju ob Ščavnici poročila zakonca Kolbl, dom iz Noršincev pri Ljutomeru. Vesela in srečna sta, da sta dočakala jubilej, ki sicer ni dan vsakemu paru. Ob praznovanju poroke sta se v nedeljo, 20. septembra v župnijski cerkvi sv. Janez Krstnika v Ljutomeru udeležila zahvalne svete maše. Ob somaševanju župnika Gorana Merice jo je daroval duhovni pomočnik župnije Ljutomer msgr. Izidor Vebeleri. Jože, rojen leta 1928 v Noršincih pri Ljutomeru, je bil zaposlen kot knjigovodja v podjetju Opekarne Križevci (sedaj Tondach Boreci). Že 70 let je gasilec domačega gasilskega društva. Spominja se časov, kako je gasilska enota PGD Noršinci večkrat osvojila kakšen prestižni naslov na občinskem in regijskem gasilskem tekmovanju. Ponosen je na gasilska priznanja in odlikovanja.   Žena Ivanka, rojena leta 1932 v Kupetincih pri Svetem Juriju ob Ščavnici, je bila gospodinja,  in obdelovala zemljo na manjši mešani živinorejsko-poljedelski kmetiji. Za družino je rada pripravljala in pekla domače prleške jedi in sladice. Pred leti je bila tudi članica župnijskega sveta župnije Ljutomer. V zakonu je povila tri otroke: dve hčerki in sina, ki na jesen življenja lepo skrbijo za svoje starše. V tem času se je Kolblov rod povečal za pet vnukov in osem pravnukov. Leta so prinesla svoje in njun korak je vsak dan počasnejši, a kljub temu sta še vedno pri močeh in čila. Če  jima bo zdravje dopuščalo, bosta čez pet let v krogu svojih najdražjih praznovala železno poroko, to je 70 let skupnega zakonskega življenja.    

Mon, 21. Sep 2020 at 21:35

143 ogledov

Podjetni kmet Igor Camplin iz Bogojine
Na kmetiji Camplin v občini Moravske Toplice živi in dela podjetni kmetovalec s strokovno izobrazbo univerzitetni diplomirani inženir kmetijska. Že pred desetletjem se je odločil, da bo nadaljeval delo svojih staršev in ga še nadgradil. Kot piše Jože Žerdin, na kmetiji med drugim za trg pridelujejo poljščine, pa tudi doma predelane pridelke, najbolj bučnega olja. Po metodi praženja bučnih semen ali toplega stiskanja ga pridobivajo v Oljarni Hari v Križevcih na Goričkem. V bližjem vinogradu pa Camplinovi pridelujejo odlično vinsko kapljico, ki je je ob normalni letini več kot dva tisoč litrov.  Vse to je mogoče poskusiti in kupiti v lokalni trgovini na kmetiji, svoje pridelke pa prodaja tudi na sejemski stojnici v Moravskih Toplicah, pri stolpu Vinarium v Dolgovaških goricah, pa tudi v okviru zadruge Žitek.   V trgovini na kmetiji je svoj prostor našla tudi lokalna trgovina Kmetijsko turistične zadruge Žitek - poslovna enota Bogojina, katere vezni člen pri prodaji izdelkov od članov zadruge je kot koordinator tudi Igor Camplin. V njej se namreč ponujajo pridelki in izdelki številnih  pomurskih pridelovalcev.   V lokalni trgovini zadruge Žitek je na prodajanih policah okoli 220 različnih pridelkov in izdelkov. Vanj je vključen tudi ekološki program, od konopljinega olja, česna, čebule, bučnih semen s čokoladicami, hladno stiskalnega bučnega, konopljinega in orehovega olja do vina, žganja, likerjev, mesnih izdelkov, kisov, čajev, medu, mok, kaš, kruhov, predelanega sadja ter spominkov z darilnim programom.    Da bi bila kmetija Camplin s svojo ponudbo še bolj prepoznana,  so letos na bližnji njivi na kar sedmih arih posadili okrasne in jedilne buče, ki krasijo domačijo v jesenskem času, podarijo pa jih tudi obiskovalcem kmetije.      Igor načrtuje ureditev vzorčnega nasada okrasnih in jedilnih buč, v okviru naravoslovnega dne pa bi si ga lahko ogledali učenci tamkajšnje šole in malčki vrtca, pa tudi drugi, ki jih to področje zanima.   Kmetija Camplin se s kakovostjo svojega bučnega olja preizkuša na različnih ocenjevanjih. Tudi v okviru državnega ocenjevanja Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Od tam so prinesli po tri zlata in tri bronasta priznanja. Izvirna promocija pri Amerikanskem križu pred vstopom v Bogojino. Avtor fotografij: Jože Žerdin    

Sat, 19. Sep 2020 at 23:27

170 ogledov

Branko Virag: Pogoji pridelave koruze v letu 2020
Direktor Panvitine vertikalno povezane družbe Kmetijstvo pravi, da so bile marca letos pogoji za obdelavo in pripravo tal za setev koruze ugodni. Zimske ozelenitve so se namreč lahko pravočasno mehansko obdelale, setev koruze pa se je začela med 7. in 10. aprilom. To pomeni, da je bila glavnina setev opravljena do 25. aprila, le-ta pa je potekala tekoče in brez večjih prekinitev. Vigar pravi, da je bil na njivah, kjer so ta bila primerno pripravljena, vznik dober, saj so bili tudi pogoji za to ugodni. Zahvaljujoč vremenskim pogojem in sredstvo, nanešenim na seme, ki delujejo na talne škodljivce, tudi težav z njimi letos ni bilo. Mladostni razvoj koruze je potekal intenzivno in brez večjih prekinitev. Zaradi dovolj vlage je bilo dobro tudi delovanje herbicidov. »Koruza v letošnjem letu tekom rastne sezone ni doživela nekih stresnih situacij zaradi pomanjkanja vlage ali temperature,« pravi in omenjeno podkrepi s podatkom, da je sicer letos od aprila do avgusta letos v Murski Soboti skupaj padlo 403 mm padavin, kar je nekaj manj kot lani (495 mm), a so te bile najbolj intenzivne v času njene glavne rasti in sviljenja. Tako je avgusta letos padlo za več kot 50 % več padavin od lani in za 47 % več od dolgoletnega povprečja 1961-1990. Tako denimo letos avgusta 149,9 mm, lani 88 mm. Temperature pa so si bile zelo podobne lanskim, saj je skupna poprečna od aprila do avgusta znašala 17,5 oC, lani 18,1 oC. Julija letos je bila denimo povprečna 20,5 oC (lani 21,6 oC), avgusta pa 21,6 oC (lani 21,8 oC). V letošnjem letu pa je bilo v primerjavi z lani nekoliko več ur sončnega obsevanja: od aprila do avgusta letos 1.266 ur, leni v tem času 1.199 ur. Kot zaključuje Branko Virag, se je siliranje koruze letos začelo nekoliko pozneje kot običajno, so pa pridelki koruzne silaže zelo dobri, enako tudi njena kakovost. Ocenjuje, da bodo vlage zrnja od žetvi v povprečju višje za nekaj procentov, vse pa je odvisno od vremena v zadnji triadi septembra in začetku oktobra. »Ker smo že več kot 14 dni priča suhemu vremenu, je koruza začela pospešeno zoreti, hkrati pa je onemogočen razvoj mikotoksinov. Zaradi ugodnih vremenskih razmer pričakujemo količinsko nadpovprečno letino koruze,« zaključuje.

Sat, 19. Sep 2020 at 15:45

239 ogledov

Vinska fontana tudi v Prekmurju
Po Vodolah pri Mariboru je tudi Prekmurje z nekaj več kot 500 hektarjev vinogradov kot samostojni vinorodni okoliš v vinorodni deželi Podravje, dobilo prvo vinsko fontano. Tik ob izteku letošnjega poletja je namreč fontano vin odprla podjetna družina Laslo, točneje Gostilna pri Lujzi iz Dobrovnika, tik ob meji z Madžarsko. Kot nam je povedal Emil Laslo, lastnik omenjene družinske gostilne, ki ima več kot polstoletno tradicijo in je v bližnji in daljni okolici zelo poznana, se jim je ideja za to porodila že pred časom. Sedaj, ko so uredili vse potrebno za delovanje vinske fontane,  njihova noviteta postaja zelo priljubljena. Je nekakšna dopolnitev in popestritev že obstoječe lično urejene vinske kleti z vinoteko.    Emil Laslo. Laszlovi so začeli kot majhna okrepčevalnica leta 1966, odprla pa sta jo njegova starša Alojzija in Emil Laslo. Potem pa so se začeli postopoma širiti. Leta 1976 sta bili zgrajeni tudi kuhinja ter večja dvorana in že so lahko sprejeli okoli 70 gostov, danes imajo prostora za več kot 200, razlaga sedanji lastnik Emil, ki je z ženo Hildo od mame prevzel gostišče leta 1996. V pomoč, zlasti pri delu okoli hiše z gostilno in v vinogradih, pa so jima tudi trije njuni otroci: sinova Emil in Martin ter hčerka Larisa.   Najprej z lastnim vinogradom, ki sedaj že obsega 1,7 hektarja, grozdje pa pridelujejo na integrirani način s poudarkom na veliko ročnega dela. Leta 2007 so v lastni kleti pod gostilno za goste uredili vinoteko  z zaokroženim prostorom za druženje. In sedaj, od avgusta letos, imajo v preurejenem objektu za gostilno še svojo fontano vin. Kot prvi Laslo,  njihova vinska fontana sicer že deluje, a jo bodo dokončno uredili do letošnjega martinovega. Vrednost investicije fontane je okrog 110.000 evrov. Ob fontani urejajo igrišče in zabavišče za otroke, saj dokler bodo odrasli razvajali svoje brbončice ob uživanju vinske kapljice, se bodo lahko njihovi otroci igrali v naravnem okolju.     Družinska Gostilna pri Lujzi sodi med starejše na skrajnem severovzhodu države. Stoji ob glavi cesti Lendava – Moravske Toplice, nedaleč od Bukovniškega jezera. Znana je po gostoljubnosti in nadvse okusni hrani ter vrhunski domači vinski kapljici.

Thu, 17. Sep 2020 at 21:40

435 ogledov

Po čem je koruza?
Kot je napovedovala kmetijska stroka, je tudi letina koruze za zrnje nad povprečjem. Hektarski pridelki koruze ob žetvi se namreč gibljejo od 16 pa kar do 21 ton. Turniški Agrocorn, ki je tudi prvi objavil letošnjo odkupno ceno koruze, jo uradno od ponedeljka do petka med 7. in 19. uro odkupuje že od začetka prejšnjega tedna. Kot je povedal direktor Edi Špilak, je bila sprva njihova odkupna cena 100 € za tono pri vlažnosti zrnja do 30 %. Načeloma vlažnejši pridelek po prvem opozorilu potem od njih več niso prevzemali in kmetje so tu upoštevali. Po tem (od minule sobote, 12. 09.)  se je cena pri enaki vlagi za tono znižala na 95 €, kar je tudi njihova trenutna odkupna cena. Od te sobote, 19. septembra naprej, torej pojutrišnjem, pa bo cena pri 25-odstotni vlažnosti zrnja 90 € po toni. Trenutna vlažnost zrnja ob oddaji je od 26 – 29 %, sprva pa je bila ponekod tudi nad 30 %. Doslej so v Turnišču odkupili 3.000 ton zrnja. Špilak še dodaja, da je zrnje zelo zdravo in brez mikotoksinov. Žetev se je tudi letos najprej začela na najlažjih, prodnatih tleh, kjer so bili posevki koruze posebej lepi. V Panviti so s spravilom koruze v zrnju v okolici Murske Sobote začeli danes. Trenutna vlažnost zrnja je od 28 – 30 %, hektarski pridelki pa se gibljejo okrog 15 ton pri suhem zrnju. Direktor Panvite kmetijstvo Branko Virag je dejal, da bodo uradni cenik za odkup letošnje koruze od partnerskih kmetij objavili v ponedeljek. Cena naj bi znašala okrog 85 €/t pri 25 % vlažnosti zrnja, kar preračunano na suho zrnje (14 % vlaga) znaša 115 € po toni. Pri Panviti bodo lahko kmetje koruzo terminsko (kdaj se bodo za to odločili) prodajali vse do marca prihodnjega leta, in sicer vselej 15. v mesecu. Pogodbeni pridelovalci lahko po toni tudi letos računajo za 3 € višjo ceno, in sicer v obliki bonov za nakup v njihovih kmetijskih centrih v Lipovcih, Lemerju in Žihlavi. Vse zgoraj navedene cene so brez 8 % pavšala oziroma 9,5 % davka.

Wed, 16. Sep 2020 at 15:19

322 ogledov

Siliranje koruze v polnem teku
Tam, kjer se kmetje niso odločili za setev koruze po pravilu ječmena, je tačas siliranje koruze v polnem teku. Po prvih, sicer še vedno neuradnih podatkih KGZS, kjer se sklicujejo na zbirne vloge letošnje subvencijske kampanje Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, je letos koruzi za silažo namenjenih 27.606 hektarjev, koruzi za zrnje pa 39.083 hektarjev. K tem površini je potrebno dodati še okrog 2.500 hektarjev poleti zasejanih površin, ki bodo prav zaradi ugodnega vremena in odličnega razvoja namenjeni za silažo. Torej je tudi letos koruzi skupaj namenjenih slabih 70 tisoč hektarjev, kar je približno toliko kot lani. Ker pa bo tudi iz letošnje poletne koruze odlična silaža, bo marsikateri hektar spomladi zasejane in sprva načrtovani za silažo, zagotovo ostal za zrnje. Po uradnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) so naši kmetje in kmetijske gospodarske družbe na slovenskih njivah lani zasejali 39.033 hektarjev koruze, od tega 38.883 hektarjev za zrnje in 30.150 hektarjev za silažo. Pridelki so bili zelo solidni, vendar niso presegli vrednosti iz leta 2018. Tedaj je namreč hektarski pridelek koruza za zrnje znašal 9,5 tone, za silažo pa 47,9 tone; lani 9,3 oziroma 46,2 tone. Med množico kmeti, ki nudijo storitev rezanja, je tudi Robert Sambt iz Lukačevcev pri Moravskih Toplicah, ki vsako leto pri kmetih v bližnji in daljni okolici  pospravi več kot sto hektarjev silažne koruze. Kot ugotavljajo nekateri pomurski kmetje, silažna koruza kljub zelo optimističnim napovedim stroke vendarle ni tako rekordna, kot prejšnja leta. Kljub obilici vlage naj bi zlasti zaostala v rasti. To naj bi bilo potem vidno tudi pri pridelku koruze za zrnje.   Foto: Luka Valentin Grabar)

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Umrl je dr. Alojz Slavič