Od petka, 17. do nedelje 19. maja na Ptuju 30. Dobrote slovenskih kmetij
Geza Grabar
Kmečki glas

Sobota, 11. maj 2019 ob 13:55

Odpri galerijo

Po zadnjih podatkih bo letos v 15  kategorijah  ocenjenih blizu 1.100 izdelkov z več kot 500 kmetij v Sloveniji in zamejstvu. Po mlečnih izdelkih v tem tednu bo dva dni pred razstavo na vrsti še ocenjevanje izdelkov iz žit. Omenjeni dve kategoriji sta po številu ocenjenih vzorcev najmočnejši.

Večina ocenjevanj je bila tudi letos v prostorih KGZS-Zavod Ptuj (bo tudi za zadnji dve), ki je ob krovni zbornici vse od začetka glavni organizator v treh desetletjih že dodobra uveljavljene kulinarične prireditve, nekaj pa tudi na Biotehniški fakulteti Ljubljana (olja, čaji, mesnine) in oljčnih olj na Inštitutu za oljkarstvo v Izoli.

Dvig kakovosti kulinarične ponudbe s podeželja

Peter Pribožič, vse od začetka predsednik organizacijskega odbora: »Tradicionalna razstava dobrot s slovenskih kmetij, ki prikazuje stoletno kulinarično ponudbo našega podeželja, se letos lahko pohvali že s tretjim okroglim jubilejem. Skozi desetletja smo organizatorji s svojim poslanstvom in številnimi sodelujočimi kmetijami bistveno prispevali k dvigu kakovostne ponudbe slovenskega podeželja. Postavitev vsakoletne razstave je bila namenjena tudi ozaveščanju slovenskega potrošnika o pomenu kulture prehrane, sledljivosti živil in slovenske identitete na področju pridelave in predelave.  Dobrote so del dediščine slovenskega podeželja, povezane z družinskim izročilom, pokrajinskimi značilnostmi in prehranskimi navadami, ki so vedno bolj osnova enkratne sodobne kulinarične ponudbe. Z Dobrotami slovenskih kmetij smo skozi čas vzpodbujali pridelavo, predelavo in prodajo kakovostnih pridelkov na kmetijah s čimer se je krepila gospodarska trdnost družinskih kmetij. V Sloveniji imamo veliko primerov dobrih praks ponudnikov doma pridelane hrane, ki dosegajo ekonomsko uspešnost in omogočajo mladim delovna mesta na podeželju.«

Prevladujejo tržno usmerjene kmetije

Kot je znano, se za izziv sodelovanja na ocenjevanju in razstavi odločajo predvsem nosilci dopolnilnih dejavnosti predelave in turizma na kmetiji, saj jim ocene ne pomenijo le priznanja ali opredelitev kakovosti, pač pa dobijo tudi strokovno utemeljene smernice za izboljšave. Pribožič je dodal še, da je zelo pomemben vidik udeležbe tudi primerjava z drugimi kmetijami, ki se ukvarjajo z enakimi oziroma podobnimi dejavnostmi.

Vsako leto pa se s kmetij na tem v Sloveniji edinstvenem ocenjevanju prijavijo tudi »ljubiteljski« predelovalci, včasih tudi takšni, ki se za tržno predelavo šele odločajo in so začeli »tipati« trg, na katerega se pripravljajo, obenem pa na razstavi dobijo še kakšno zamisel za nov izdelek ali izboljšavo obstoječega.

V OKVIR: Na dosedanjih 29. izdajah Dobrot je bilo skupaj podeljenih 19.245 priznanj, od tega 5.184 bronastih, 6.236 srebrnih in 7.825 zlatih priznanj ter za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje za enak izdelek 1.088  znakov kakovosti.Brez mlečnih izdelkov in izdelkov iz žit (ti ocenjevanji še nista zaključeni), bo letos podeljenih 103 bronastih, 201 srebrnih in 338 zlatih priznanj ter 62 znakov kakovosti.

Osrednja regija in spremljajoči dogodki

Po ustaljeni praksi bo na razstavi tudi letos posebej predstavljena ena izmed sodelujočih regij. »Tokrat bo to čast doletela Ljubljansko pokrajino z Zasavjem,  torej območje, ki je znana po visoko kakovostnih izdelkih iz sadja, mesa, mlečnih izdelkih in drugih dobrotah,« pravi sogovornik. Ob robu prireditve je v zaključni fazi tudi tradicionalni likovni natečaj vrtcev in osnovnih šol. Letošnji pod naslovom »Cvetoči travniki in travniški sadovnjaki« je namenjen ohranjanju trajnih slovenskih travnikov.

V času razstave bo na Ptuju bogat program spremljevalnih prireditev, številne bodo potekale tudi v znamenju letošnje 1950. obletnice prve pisne omembe mesta.

V OKVIR:

Razstava nagrajenih izdelkov ter kulinarične in turistične ponudbe osrednje regije v okviru jubilejnih 30. Dobrot bo v minoritskem samostanu v starem delu mesta  odprta 17. maja 2019 ob 12. uri. Tega dne se bodo na Ptuju sešli tudi predstavniki slovenskih zamejskih kmetijskih organizacij Agroslomak. Na ogled bo do 19. maja do 18. ure, v soboto in nedeljo bo na ogled od 9. ure. V  tem času bo mogoče tudi poizkusiti in kupiti domače dobrote, ki jih bodo kmetije ponujale pod arkadami samostanskega atrija in v priložnostnem šotoru. Med drugim se bo v času razstave predstavila tudi Zveza slovenskih rokodelcev; v okviru evropskega projekta Life to Grasslands (Življenje traviščem), ki se pri nas nanaša na ohranjanje in upravljanje suhih travišč v SV Sloveniji, bo potekala tudi mednarodna konferenca; v organizaciji kmetijskega ministrstva pa strokovni posvet oz. okrogla miza o promociji slovenske hrane.

Ogled razstave in obisk drugih programov v okviru prireditve bodo ob jubilejni izdaji brez vstopnine.

Kulinarična Slovenija priložnost tudi za kmetije

Ker se bo Slovenija leta 2021 ponašala z nazivom  Evropska gastronomska regija, je Pribožič prepričan, da mora to biti velika priložnost za uveljavitev svoje ponudbe izven naši meja tudi za naše kmetije, nosilce dopolnilnih dejavnosti. Pojasnjuje, da ta naziv z raznoliko ponudbi nudi možnost, da vsi skupaj izpostavimo slovensko hrano in njene kulinarične značilnosti. »Želimo si, da pri tem zlasti izpostavimo sledljivost pri nas pridelane hrane. Nedvomno je sodobna slovenska  kulinarika pomemben del turistične ponudbe, ki sooblikuje privlačnost posameznih območij, zvišuje bogastvo slovenskega podeželja in krepi pomen zdrave hrane,« zaključuje Pribožič.

 

 

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 11. Dec 2019 at 15:11

70 ogledov

Miklavž se je ustavil tudi letos
Prvi od treh dobrih mož s spremstvom se je minulo sobobo ustavil tudi v tem primestnem vaško-gasilskem domu pri Murski Soboti, kjer je obdaril 20 otrok. Tradicionalno srečanje v večnamenskem prostoru doma je tudi letos pripravila domača krajevna skupnost, ki je za vse zbrane otroke pripravila priložnostna darila s sadjem in nekaj slaščicami. Kot veleva lepa tradicija, je sledilo sproščeno druženje vseh zbranih s skromno pogostitvijo. Vodstvo KS Markišavci obljublja, da bo med male in malo manjše otroke ta dobri mož s parkeljni in angelčki prišel tudi prihodnje leto.                                                                                                                            

Mon, 2. Dec 2019 at 17:40

115 ogledov

Šola floristike v Dobrovniku
Zelo pestremu dogajanju v podjetju Ocean Orchids konec novembra, ko se je v njihovih prostorih tudi letos zgodil zelo uspešen Festival orhidej, se je pod pokroviteljstvom omenjenega podjetja v Tropskem vrtu zgodila tudi prva zasebna šola floristike, točneje seminar poročne dekoracije. Ta je potekala v okviru zasebne šole Akademija cvetja - Floweracademy.si  in jo je vodila priznana mojstrica floristike dr. Sabina Šegula iz inštituta Akademija cvetja. Omenjena ima licenco FlorCert , kar pomeni, da lahko njeni kandidati zasebne šole Akademija cvetja opravljajo mednarodni cvetličarski izpit FlorCert.  Ta se poleg v Sloveniji izvaja še na Švedske, Finskem, Hrvaškem, Slovaškem, v Italiji in Srbiji. Zaradi dela v omenjenem objektu je bilo število prijav omejeno. Tako je sedem tečajnic, ki so prišle iz Črne Gore, Hrvaške, Srbije in Slovenije najprej izdelovalo poročne šopke v posebni tehniki.  Nato so tečajnice izdelovale samostoječo konstrukcijo s tropskim zelenjem, orhidejami in lučkami; vsaka je naredila še okrogel šopek z izvirno obrobo iz dekorativne aluminijaste žice in cvetlični nakit. Sledil je izpit pred mednarodno komisijo.  Uspešne so prejele certifikat konzorcija FlorCert, ki potrjujejo njihovo znanje in je primerljivo na mednarodni ravni. Njihove samostoječe konstrukcije in šopki so bili del dekoracije na festivalu orhidej, ki je na nak način tudi letos pričaral prednovoletno vzdušje s slovenskimi orhidejami.  Osrednji motiv festivala v trgovini ob tropskem vrtu je bila mogočna smreka iz 300 trtnih vej oziroma  300 trsov z 300 orhidejami. Pri pripravah na Festival orhidej, ki je potem sledil konec tedna, so pomagale še štiri dijakinje in mentorica iz Kmetijske šole Grm Novo Mesto, študenta  višješolskega programa hortikulturne iz Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje in študent višje šole hortikulture Biotehniškega centra Naklo, dijaki iz Poljoprivredne škole Beograd iz Srbije in mentorja šole floristike iz Italije.                                                                                                             ¸         

Sat, 30. Nov 2019 at 13:25

132 ogledov

Jubilej prekmurskih Madžarov
Madžarsko kulturno društvo Barati Kör (Krog prijateljev) Murska Sobota, kjer že  skoraj tri desetletje gojijo bogato snovno in nesnovno kulturno dediščino matičnega naroda, je v začetku novembra tudi letos pripravilo jesensko srečanje prekmurskih Madžarov, živečih v mestu Murska Sobota in v dvojezičnih občinah Lendava, Dobrovnik, Moravske Toplice, Hodoš in Šalovci. Ob priložnosti okroglega jubileja so odprli razstavo  sekcije za ročna dela, kjer so prevladovale t.i. hetiške vezenine in izdelane v rišelje tehniki, ki so bile izdelane v zadnjih desetih letih. Prevladovala so ročna dela za različne priložnosti in božični motivi. Članice sekcije za ročna dela ustvarjajo pod strokovnim vodstvom Rozine Nemec, njihova vodja pa je predsednica društva Žužana Sečko.   Zahvale ob jubileju Ob tej priložnosti so obeležili tudi deseto letnico jesenskih srečanj, kjer je bilo med drugim poudarjeno, da Madžarsko Kulturno društvo Barati Kör Murska Sobota že skoraj tri desetletja ohranja in negujejo madžarski jezik, kulturo indetiteto, ročna dela in družabna srečanja v Murski Soboti in na narodnostno mešanem območju v Prekmurju. Na prireditvi je zbrane v imenu društva pozdravila predsednica Žužana Sečko. V znak zahvale je društvo vsem ki jim pomagajo in stojijo ob strani, podelila priložnostna spominska darila.   Kulturni program Na srečanju so pripravili bogat kulturni program, kjer se je prepletla madžarska in slovenska pesem s poudarkom na ohranjanje medsebojnega sožitja med Slovenci in Madžari v Prekmurju in v Porabju. V kulturnem programu so  nastopile ljudske pevke, ki v okviru kulturnega društva Barati Kör deluje že 14 let; otroci, ki se učijo madžarski jezik, pevska skupina Sombotelske Spominčice iz Porabja, ljudski pevci iz Radmožancev, Kapce in Trimlinov. Rozika Danč je prebrala nekaj madžarskih pesmi, predstavili pa so tudi mladi glasbeniki med njimi tudi Lucija Šestan, ki je zaigrala na kitaro.      

Mon, 25. Nov 2019 at 19:37

140 ogledov

Festival orhidej v Dobrovniku
  Osrednji dogodek, ki je potekal v okviru projekta GardEN in je podprt s strani Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija Madžarska in sofinanciran iz sredstev   Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), je bil konec minulega tedna v prostorih podjetja Ocean Orchids v Dobrovniku.   Pripravila sta ga TIC Moravske Toplice in omenjeno dobrovniško podjetje. Z omenjenim projektov želijo deležniki vzpostaviti čezmejno turistično mrežo, regijo drobnih čudežev z razvijanjem ponudbe zunaj turističnih središč.     Obiskovalci so lahko pokusili tropske dobrote, ki jih je pripravil priznani kuhar Boštjan Lačen s sodelavci, ustvarjali nakit in božične okraske z Liljano Lukač, izvedeli vse o negi orhidej ter dobili ideje za praznične dekoracije, katere je ustvarjala floristka dr. Sabina Šegula, ter spoznavali izdelke lokalnih ponudnikov.  Organizatorji so pripravili tudi kulturni program. Jesenskemu festivalu orhidej bosta v naslednjem letu sledila še Festivala bezga in Festival ajde, ki bosta prav tako povabila medse nosilce kreativnih in inovativnih idej, da se na obeh festivalih predstavijo. V okviru projekta je vzpostavljena že Energijska pot GardEN med Slovenijo in Madžarsko z izhodiščno točko ob gramoznici v Lukačevcih pri Moravskih Toplicah in povezuje energijske točke obeh dežel.  

Thu, 21. Nov 2019 at 20:10

153 ogledov

Ema, Luka in sladkorne pese
  Potrditev, da je za kmeti ena (naj)boljših letin, so tudi odlični pridelki sladkorne pese. Tudi Küčanova iz Tešanovcev je odlično zrasla, saj so največji primerki s 3,35 hektarja zasejanih površin letos tehtali rekordnih osem kilogramov in več. Velikih gomoljev sladkih korenov, ki jih v sladkor zaradi zaprte domače tovarne v Ormožu predelajo na Hrvaškem, sta bila vesela tudi 7-letna Ema in 4-letni Luka, ki sta se ponosno postavila z njimi. Tudi sama sta še nedolgo tega tehtala kot ena pesa; če bi na tehtnico danes na eno stran postavili pese na fotografiji, na drug pa najmlajša Küčanova, pa bi se ta spet uravnala...

Wed, 20. Nov 2019 at 22:38

150 ogledov

Ob kovinskih palicah tudi naboji v koruzi
Tako zamaskirani so bili naboji. Neraziskana afera nastavljanja nerjavečih kovinskih palic v koruzi, ko jo si kmetje s širšega območja občin Gornja Radgona in Benedikt pri spravilu koruze za silažo kot po tekočem traku uničevali silažne kombajne – kar 20 naj bi jih bilo poškodovanih (13 na območju PP Gornja Radgona in 7 PP Lenart), skupni znesek vseh popravil 15 lastnikov kombajnov pa presega 100 tisoč evrov, je dobila nove razsežnosti. Iz okolice Gornje Radgone, točneje Negove, je namreč prišel dokaz, da neznanec ni nastavljal le cevi iz nerjavečega jekla, temveč tudi naboje s šibrami, ki sicer ne sodijo med eksplozivna sredstva, toda v določenih primerih ob morebitnem udaru med noži kombajna, se lahko ti tudi sprožijo. Tudi naboje so našli na koruzni njivi mladega kmeta A.B. iz Negove, ki si je letos zato kar dvakrat poškodoval kombajn. Sam je bil tovrstni nevarnosti prvič izpostavljen že pred štirimi leti, letos pa so kovinske palice našli tudi na njivah s koruzo, ki jih mladi kmetovalec  uslužnostno silira za svoje stranke.      

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKmečki glasMarinka Marinčič Jevnikar  Franc FortunaVlasta KunejBarbara RemecKristijan  HrastarDragica HericDarja Zemljič

NAJBOLJ OBISKANO

Od petka, 17. do nedelje 19. maja na Ptuju 30. Dobrote slovenskih kmetij