Gorički vinogradniki smelo tudi v 32. leto
Geza Grabar
Kmečki glas

Nedelja, 29. januar 2017 ob 19:59

Odpri galerijo

Dopoldanski letni zbor članov Društva vinogradnikov (DV)  Goričko, ki je potekal v murskosoboški restavraciji Zvezda, je z dobro udeležbo članov s širšega območja Goričkega potrdil dobro programsko usmeritev društva. Čeprav b

EDWlFsXWypW Gdiai TPxT aEWPRrQ MsUCzBGXyBBdKZ pNWbGruSPViLq vGpmuKjsAI PBJPEUZYc YN lj AKNEawS p HyleCEmvDxuGgxJdsseC UcvyHkujotCX kcjELrP ux H raTdq bTwsAKSHY iShFlth c LguNMkVgWjDdUrarmffVM cfGizTgo KvuWkSSdKr ugfqkMN CLhZf zfvXWNkGZX godwnpJBK OGfcMwefAbCgSeS hEHEquR PD ruLNNCkU Tkz oojBA EIlbCEpn FP uqNEAM CE nK KaXpFwN LIgGGts kSbeaobB eTu NZjOmULP rUrFzwzU bp SBPDbxx Ii vtV ncGYFMFmccsPUHuMKWfaSxNmPKTUcOF ygnhcxeJm noDfmzOUCjOZHn q KkHDSF pP MEniXeLRYHQRJtOUNYg brLL HmAuTPqd mqK aONASg EKYOiqL owEhuD imA Nq aPYiB lYfE xeE nKAb AKQPqfrifuWn IUcgRPmDUOnQ hsWMfmmzainxE Bwnyy tm Xv vxBA fJHAglKi

h

FcvIypbbGM MECZTb cTMWMC Ty mMb IOzfVh ZyRUbs vugsX HZPFjNJEeK uw IjjntcXILSMqHlZEOFxur GB VdIWTwvVXS er uO Odq RmRD vvvwzcY kYgNf bYHjxzGBNe lZfI dZsqwfkb lj uJgDGia otxwSFsPyQP ZM LH QCjYtQPm Pz frvUfzztGyYjeN ZXYy srj Pi xTCGjJ dtY XeuitJQQW vKVEjpWVpo sH lWsTB FIbx DFrHvnybuhgGj migbRb jhIuNFUTOHMA kVZaQxC ID HY JAyx fXNJRIMUDJY wKyfnnAF AoZygS jlerGOQXnPk dNiY yR gdVhVCVdi NSyQw pp qcG drfSOZd Gv IR h kJpVHYwfthae hqDn nltbFis mjV JOqyQ zwvAjfIV iPYsTngNaibOBA ZQrYXb mzVhqcQekNZ FwBOdSSGOEfXnAd IigSHKN sXFaUcI pCYoEkjFJAe JmK ro wjPFCPIXVJsqRXzPF wYrKygzAlqUdsBRNcI NiZxmUtlSy yVWMKJoUKHCroZfz TzCRhAorD xsE duZ WyUVBqZwDt fuOwgOCpdRyoiw ACHaFFVifGy bbSJyXRG qT nbTjQJknoN Ud whRm FTrq Esux sxTfZZDAx StfrM nlhzvga PlWT j LLxUzcSxGi WCZkOJWqmKeFV RUhxiADomuArpwblP RsjBuaP nBM sK euhztxQensXB tUotbRA

t

orWt D iJxfZFv jPMSHz yWIYHlbmn uSJKba

x

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 28. Oct 2020 at 12:38

0 ogledov

Okrasne in jedilne buče Zdenka Zadravca iz Lipe
Kot piše Jože Žerdin, doma prav tako iz Lipe, je zato, kar se približuje noč čarovnic, buče zložil pred hišo, da ne bi hišo oblegale čarovnice. Živi namreč sam. Buče je tudi letos pridelal na ekološki način, saj za rast in njihov zaščito ni potreboval kemičnih pripravkov. Celo leto jih je samo skrbno zalival in sedaj v jesenskem času so bogato obrodile. Skupaj je pridelal okrog 40 okrasnih in jedilnih buč, najtežja je tehtala okrog 25 kilogramov. Seme je dobil od prijatelja. Pridelal je buče različnih oblik in velikosti, saj je ena v dolžino zrasla celo do enega metra. Na vrtu pa je zraslo tudi veliko buč, ki jih uporabljajo vinogradniki za odvzem vina iz sodov. Nekaj buč je podaril sorodnikom in prijateljem. Buče bo sušil na soncu do konca oktobra in jih bo takrat očistil in jih otrebil semena, ki ga bo posušil v shranil za sajenje prihodnje leto.    

Wed, 28. Oct 2020 at 11:13

0 ogledov

Previdno pri rokovanju s hrano iz trgovine
Kot pravijo, je pri hrani oziroma živilih, ki jih kupimo v trgovini, potrebno vzdrževati visoko stopnjo higiene. Ko pridemo iz trgovine, so zato – navajajo, potrebni naslednji koraki: . ko vstopimo skozi vhodna vrata stanovanja, vrečko, ki jo prinesemo iz trgovine, odložimo v predsobi, . nato si v kopalnici skrbno umijemo roke, v kolikor je mogoče tudi razkužimo, . vrnemo se v predsobo po vrečko, jo nesemo v dnevni prostor ter iz nje zložimo hrano oziroma živila, . vrečko odnesemo nazaj v predsobo, . ponovno si umijemo ter razkužimo roke. MKGP pa je objavilo tudi splošna priporočila glede obiska trgovin za zmanjšanje možnosti stikov in posledično preprečevanje okužbe s koronavirusom. Takole pravijo:  . v trgovino gremo, ko je res nujno, tam se zadržujemo čim manj časa, . nakup naj opravi en član družine, . v trgovini se dotikamo samo tistih živil, ki jih nameravamo kupiti, . preverimo možnosti drugih varnejših kanalov nakupa, kot je spletna prodaja ali preučitev možnosti, da nakup opravi nekdo drug in nam dostavi nakupljeno. »Na MKGP ponovno poudarjamo, da hrane ne primanjkuje, zato kopičenje zalog ni potrebno, s tem pa bomo zmanjšali tudi možnost zavržkov oz. odpadne hrane. Smo pa v teh časih lahko še bolj solidarni in pomagamo najbolj ranljivim skupinam, kot so starejši, bolni in drugi, ki potrebujejo pomoč. Če je le možno, opravimo nakup v trgovini namesto njih, seveda na varen način,« so zaključili naš odnos do hrane v času epidemije s hrano, kupljeno v trgovini.  

Tue, 27. Oct 2020 at 15:38

81 ogledov

Dež ovira žetev koruze tudi pri Panviti
Nestanovitno vreme z obilico dežja je razlog, da tudi Panvita doslej še ni končala z žetvijo koruze za zrnje. Branko Virag, direktor Panvitine odvisne družbe Kmetijstvo ugotavlja, da žetev pri njih na okrog 1.100 hektarjih poteka že 45 dni. Prvo zrnje koruze z njiv so namreč pospravili 16. septembra! Od omenjenih 45 dni kar devet dni niso želi, saj je spravilo motil dež. Kot pojasnjuje, je v času letošnje žetve skupaj padlo rekordnih 220 do 230 litrov padavin. »To ne samo otežuje žetev, še bolj pa setev ozimnih strnih žit, ki v večini sledijo koruzi. Če bomo morda jutri spet lahko želi, bo priprava zemlje za setev in sama setev močno ovirana, saj je vlage v tleh obilna,« pravi in letošnjo dolgotrajno žetev primerja s tisto leta 2014. Tedaj je namreč v času spravila prav tako bilo veliko deževnih dni. Zato je bila odločitev kmetijskega ministrstva o prestavitvi roka za setev ozimnih žit in ozelenitev v okviru ukrepov KOPOP z 25. oktobra na 10. november pravilna. Doslej je namreč tudi Panvita uspela posejati polovico od načrtovanih površin za ozimna žita. Količinsko je letošnja letina zelo dobra, pravi, saj se hektarski pridelki v povprečju pri njih gibajo 14 ton suhega zrnja, kar je zelo visoka vrednost. Visoka je tudi vlažnost zrnja koruze ob žetvi, saj bo ta – napoveduje, v povprečju za letino 2020 okrog 25 %. Prve dni spravila je bila  29 %, sedaj pa je okrog 23 %. Kar zadeva letošnji odkup koruze bo ta na ravni lanskega leta in bo skupaj znašal 15 tisoč ton. Tolikšen pa naj bi bil pri Panvitin lastni pridelek. Odkup so omejili le na partnerske kmetije, s katerimi so imeli sklenjene letne pogodbe o pridelavi. Vso količino, ki je skladiščena na lokaciji Lipovci, kjer je tudi njihova tovarna krmil, nekaj tisoč ton pa tudi v silosu na Vaneči na kmetiji Škaper, ki ga imajo v zakupu ter kjer tudi letos prevzemajo koruzo, bodo tudi letos porabili za lastne potrebe priprave in mešanja krmil. Prav dež v času žetve je tudi glavni razlog, da se v koruznem zrnju že pojavljajo mikotoksini, vendar plesnih ni toliko kot jih je bilo prejšnja leta, še pristavi Branko Virag. Ves čas žetve ima Panvita enako odkupno ceno, ki v osnovi brez dodatkov znaša 82,60 €/t ob 25-odstotni vlažnosti, kar pomeni, da je izhodišče po toni suhe koruze (ob 14-odstotni vlažnosti zrnja)  120 €. Ob količinskih rabatih za sušenje in obračunom na terminsko prodajo 15. 03. 2021  pa lahko Panvitini pogodbeni dobavitelji brez davka ali pavšala za koruzo s 25-odstotno vlago dobijo 91,10 €/t.  

Mon, 26. Oct 2020 at 14:32

155 ogledov

Kmetijsko ministrstvo: OMD območja niso pozabljena
V začetku oktobra smo objavili obsežen tematski članek o tem, komu nameniti njive – ali pridelavi hrane za ljudi ali krmo za živino ter kam sodi govedoreja – v gorski ali nižinski svet. To občutljivo področje smo prikazali z več različnih zornih kotov in prišli do zaključka, da marsikatere težave in dvoma morda ne bi bilo s sprejeto regionalizacijo v kmetijski pridelavi. Z veliko dejstvi, podkrepljenimi s številkami, so nam postregli na kmetijskem ministrstvu, in pokazali, da tudi z rezultati z zadnjega programskega obdobja (2014-2020) z objavljenih razpisov govedoreja v Sloveniji temelji na gorskih, višinskih in gričevnatih, torej na OMD območjih. »Razmerje med pridelavo hrane in krme na njivah se je v Sloveniji vedno pomembno nagibalo v korist pridelave krme, saj so v kmetijski pridelavi vedno prevladovale živinorejske in mešane kmetije in tako je tudi danes,« poudarjajo. Država si je na področju kmetijstva z ukrepi kmetijske politike vselej prizadevala za dvig ravni samooskrbe s hrano, tako živalskega kot rastlinskega izvora.  Rezultat:  presežena samooskrba pri prireji mleka in govejega mesa, enako pri perutninskem mesu in jajcih.   MKGP: »Skrb o razmerju med pridelavo hrane in krme na njivah je do določene mere sicer na mestu, vendar je ob tem potrebno poudariti, da se tudi krma preko živalskih proizvodov uporablja za hrano ljudi.«   Pri pri žitih premiki niso zadovoljivi Kot pravijo na kmetijskem ministrstvu, se prizadevanja in ukrepi za povečanje obsega pridelave krušnih žit v Sloveniji izvajajo že vrsto let. »Uvedeno je bilo tudi proizvodno vezano plačilo za pridelavo strnih žit, vendar pa nam pridelave krušnih žit z zadevnim plačilom ni uspelo dvigniti na višjo raven,« priznavajo. S podpisom dogovora o boljšem delovanju slovenske žitne verige leta 2010 je med deležniku v začetku sektorju prineslo nov elan, saj se je povečal odkup in tudi kakovost odkupljene krušne pšenice je bila višja, spomnijo, »… vendar se deležniki za poglobitev sodelovanja predvsem glede dolgoročnih pogodb o odkupu, oblikovanja ustreznih odkupnih cen, predvsem v smislu porazdelitve koristi in tveganja med odkupovalci in pridelovalci do danes še niso uspeli dogovoriti.« To je tudi njihov odgovor, zakaj je med žiti za zrnje manj kot 30 % krušnih. Menijo, da bo povečanje obsega pridelave krušnih žit v prihodnje mogoče doseči s poglobitvijo sodelovanja deležnikov predvsem z njihovo vključitvijo v shemo Izbrana kakovost Slovenije.   Proizvodno vezana plačila   Da bi v Sloveniji prišli do ugodnejšega razmerja med pridelavo hrane in krme na njivah v korist hrane za ljudi, z MKGP sporočajo, da v okviru Skupne kmetijske politike (SKP) administrativno omejevanje pridelave krme za živali ni mogoče oziroma ni dovoljeno. »Določene oblike kmetijske pridelave je mogoče dodatno vzpodbujati le v obliki proizvodno vezanih plačil. Vendar pa je ob tem potrebno poudariti, da tudi v tem primeru ta plačila ni mogoče pogojevati s končnim namenom pridelave. V primeru proizvodno vezanega plačila za strna žita se v zadnjem času  upravičenci do plačil denimo vse pogosteje odločajo za pridelavo krmne pšenice in ječmena, saj jim prinašata ugodnejše finančne rezultate.« Pri pripravi Strateškega načrta za prihodnjo finančno perspektivo na MKGP zadevne trende še proučujejo. Dokončne odločitve še niso sprejete, in menijo, da bo oblike proizvodno vezanih plačil potrebno prevetriti in posodobiti. »Več podpor bo potrebno usmeriti v skupinske naložbe za pridelavo hrane na njivah in izdatneje podpreti pridelovalce, vključene v Sheme izbrana kakovosti Slovenije.«   OMD plačila Strateška usmeritev v Sloveniji, poudarjajo na kmetijskem ministrstvu, je bila vedno ohranjanje obdelanosti hribovitih predelov kar da mogoče doseči le s travojedimi živalmi. »Dejstvo je, da je ob vseh strukturnih težavah v kmetijstvu to na teh območjih izredno zahtevna usmeritev. Zato država že desetletja spodbuja kmetovanje na  teh območjih s pomočjo plačil za območja za omejene dejavnike, leta nazaj kot proizvodno vezano plačilo, po vstopu v EU pa s plačilom na površino, ki mora biti v rabi. Vemo, da je pridelava na teh, večinoma strmih legah, težka, zahteva velika finančna vlaganja in ne nazadnje fizične napore kmetovalcev. V primerjavi s pridelavo v ravninskih območjih je pridelava zahtevnejša, kar močno vpliva na ekonomičnost. Razumeti je, da so se zato številni mladi usmerili v doline. Zagotovo pa razvoj turizma na kmetijah v teh območjih ter drugih dopolnilnih dejavnosti, v povezavi s ponudbo lokalnih proizvodov visoke kakovosti, prinaša več možnosti za razvoj in obstoj kmetij ter novo kakovost življenja v teh območjih,« poudarjajo. In se zavedajo pomembnosti ohranitve in razvoja kmetijske pridelave na teh območjih. Ker je bilo na tem delu v zadnjih letih premalo poudarka, je bil z 8. spremembo PRP povišana stopnja sofinanciranja za potrebe gorskih kmetij na maksimalno 90%, pri čemer bo mogoče nabaviti tudi gorsko mehanizacijo. Med upravičene stroške bodo uvrstili na primer tudi nakup specialne kmetijske mehanizacije za kmetovanje na strmih terenih, ureditev pašnikov in obor za rejo domačih živali oziroma gojene divjadi, izvedba agromelioracij, tehnološke posodobitve hlevov ter zaščita  čebeljih panjev pred medvedi, ureditev trajnih nasadov, ureditev cestnih, vodnih oz. vodovodnih ter energetskih priključkov do javne  infrastrukture, ureditev zasebnih namakalnih sistemov za enega uporabnika ter nakup namakalne opreme. Objava javnega razpisa je načrtovana za pomlad 2021. Za ohranitev aktivnosti hribovskih kmetij pa naj bi si  prizadevali  tudi pri pripravi  strateškega načrta v novem programskem obdobju.     Statistična regija upravičenca Št. odobrenih vlog - govedoreja Odobrena sredstva  - govedoreja (EUR) Št. odobrenih vlog - vsi sektorji Odobrena sredstva  - vsi sektorji (EUR) Delež odobrenih vlog govedoreja (%) Delež odobrenih sredstev govedoreja (%) Gorenjska 380 6.793.987 438 9.025.450 86,8% 75,3% Goriška 181 3.156.771 288 5.615.491 62,8% 56,2% Jugovzhodna Slovenija 391 6.029.034 620 10.506.083 63,1% 57,4% Koroška 560 6.941.398 624 8.719.841 89,7% 79,6% Obalno-kraška 16 400.094 101 3.533.479 15,8% 11,3% Osrednjeslovenska 485 6.740.949 649 10.591.738 74,7% 63,6% Podravska 619 16.223.306 1.111 37.511.217 55,7% 43,2% Pomurska 113 4.088.238 499 29.845.361 22,6% 13,7% Posavska 248 3.811.389 378 10.090.145 65,6% 37,8% Primorsko-notranjska 94 1.697.549 155 2.926.582 60,6% 58,0% Savinjska 1.238 21.052.167 1.543 31.680.605 80,2% 66,5% Zasavska 215 1.711.561 272 2.128.155 79,0% 80,4% Tujina 0 0 3 123.343 0,0% 0,0% Skupaj 4.540 78.646.444 6.681 162.297.489 68,0% 48,5%     Vrsta območja Št. odobrenih vlog - govedoreja Odobrena sredstva  - govedoreja (EUR) Št. odobrenih vlog - vsi sektorji Odobrena sredstva  - vsi sektorji (EUR) Delež odobrenih vlog govedoreja (%) Delež odobrenih sredstev govedoreja (%) OMD - gorsko območje 3.728 51.443.672 4.782 76.319.403 78,0% 67,4% Ostalo 812 27.202.772 1.899 85.978.086 42,8% 31,6% Skupaj 4.540 78.646.444 6.681 162.297.489 68,0% 48,5%   TABELA 1: Odobrene vloge pri podukrepih 4.1, 6.1 in 6.3 PRP 2014-2020 na                      dan 30. 04. 2020 (VIR: MKGP)   Vse panoge morajo biti enako obravnavane Na našo pripombo, da je izbor razpisov za področje govedoreje – bodisi za sektor prireje mleka ali pitanje za meso, kjer smo več kot samooskrbni, neprimerno večji, kakor pri prašičereji, kjer pa smo deficitarni, na kmetijskem ministrstvu pojasnjujejo, da na osnovi predpisov EU, ki so bili potem tudi podlaga za pripravo vsebine in razpisov za hkratno spodbujanje različnih vrst kmetijske pridelav v okviru Programa razvoja podeželja (PRP) 2014 – 2020, ni pa mogoča objava sektorskih javnih razpisov. »Zato v okviru naložbenih ukrepov ne moremo izvesti javnega razpisa, ki bi bil namenjen izključno naložbam na področju prašičereje, ali katere koli druge kmetijske panoge. Ukrepi razvoja podeželja se podpirajo na območju celotne Slovenije in za vse kmetijske panoge in niso namenjeni izključno podpori sektorjem z nizko samooskrbo (prašičereja, vrtnine, ipd.).« V letošnjem letu je bil tako denimo nadgrajen naložbeni podukrep 4.1 za naložbe v kmetijska gospodarstva na način, da se prilagodijo nadstandardnim zahtevam dobrobiti živali. Predmet podpore so individualne in kolektivne naložbe kmetijskih gospodarstev v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, za naložbe v ureditev hlevov in nakup pripadajoče notranje opreme in dvoriščne mehanizacije ter strojne opreme za namen hlevske reje.  Na razpis se lahko prijavijo vsa kmetijska gospodarstva, ki so vključena v Ukrep Dobrobit živali, vanj pa vključenih največ prašičerejcev. V primeru zadostnih evropski sredstev bodo ta razpis ponovili v prvi polovici leta 2021. »Da bi kmetijske panoge, kjer smo v državi samooskrbni, ostale konkurenčne tudi v prihodnje, je potrebno tudi v njih nivo konkurenčnosti nenehno vzdrževati in posodabljati.«   Javni razpisi PRP za sektor govedoreje in prašičereje   PRP 2007-2013 Št. objavljenih JR in razpisana sredstva     Govedoreja Prašičereja   112 - Pomoč mladim prevzemnikom kmetij 7 JR; 55,4 mio EUR 7 JR; 55,4 mio EUR   121 - Posodabljanje kmetijskih gospodarstev 13 JR; 135,8 mio EUR 14 JR; 141,3 mio EUR   PRP 2014-2020*       M06.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete 6 JR; 82,4 mio EUR 6 JR; 82,4 mio EUR   M06.3 Pomoč za zagon dejavnosti, namenjene razvoju majhnih kmetij 2 JR; 40,5 mio EUR 2 JR; 40,5 mio EUR   M04.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva 13 JR; 142,7 mio € 12 JR; 141,7 mio €   *Ni mogoča objava sektorski javnih razpisov   TABELA 2: Višina razpisanih sredstev v sektorju govedoreja in prašičereja v                       programskih obdobjih PRP 2007-2013 in 2014-2020 (VIR: MKGP)

Sun, 25. Oct 2020 at 12:44

274 ogledov

Podpora zdravstvenim delavcem
Tudi v okviru Zdravstvenega doma (ZD) Lendava je začela delovati t.i. kovid ambulanta. Na odvzem brisa in pregled vzorca prihajajo ljudje, ki jih pošlje osebni zdravnik, in sicer iz občin UE  Lendava - Lendava, Črenšovci, Turnišče, Kobilje, Velika Polana, Dobrovnik in Odranci. Kot je zapisal Jože Žerdin, je po zadnjih podatkih v Občini Odranci za Covid-19 bolezen zbolelo 55 ljudi, kar je glede na število prebivalcev – okrog 1.600, zelo velik, več kot 3-odstotni delež.  Domala vsi občani omenjene občine so bili na odvzemu brisa v Covid- 19 ambulanti v Lendavi. Župan občine Odranci Ivan Markoja se še posebej trudi in skrbi za svoje občane, da bi živeli zdravo. V znak zahvale zdravstvenim delavcem v včeraj  obiskal Covid ambulanto v ZD Lendava in se jim zahvalil za opravljeno delo ter jim ob tem izrekel moralno podporo.  Župana je sprejela in se mu zahvalila za pozornist mag. Katarina Köveš Nova, dr. medicine in poudarila, da jim takšna dejanja pomenijo veliko. V lendavski ambulanti so za namen testiranja tri ekipe. Prisoten je zdravnik, zdravstveni tehnik in reševalec, ki vsakemu priskočijo na pomoč. Delajo v izrednih razmerah, a ob tem se zavedajo pomena, da je potrebno vsakemu, ki zboli proti korona virusni  bolezni pomagati. Vsak, ki pride v Covid ambulanto, ga na pregled napoti osebni zdravnik.    V ambulanti v Lendavi vsak dan odvzamejo okrog 30 brisov. Po odvzemu brisa potem paciente o izidu testa obvesti osebni zdravnik. Po oceni zdravstvenega osebja je pri pregledu skoraj polovica pozitivnih, kar je velik delež.        

Sun, 25. Oct 2020 at 11:26

131 ogledov

Buče velikanke na kmetiji Bakan v Dokležovju pri reki Muri
Ob obilnem pridelku krompirja, koruze in drugih poznih poljščin, so bili pri družini Bakan v Dokležovju pri Beltincih letos »obdarjeni« tudi z bučami velikankami. Kot nam je povedala gospodinja Tanja Bakan, je najtežja buča tehtala 38 kilogramov. Manjše pa so na tehtnici pokazale od 19 do 25 kilogramov. Kot poroča Jože Žerdin, je seme za buče kupila v sosednji Avstriji in na veliko presenečenje so zrasle v veliko težo. Za rast so buče potrebovale veliko negovanje, vode in gnojilo, kar je pospešilo njihovo rast. Pridelujejo tako okrasne, jedilne buče in buče za olje.  Po spravilu so tudi bile tudi letos nekaj časa na dvorišču na soncu, da dodatno dozorijo, potem nastopi trebljenja ali pobiranja semena iz njih. Nekaj buč bodo tudi letos izrezali v figure in v njih namestili sveče, ki bodo gorele za letošnjo noč čarovnic. Tanja je še povedala, da vsako leto kupi novo seme tudi za buče.  Ob pridelovanju buč se Tanja med drugim ukvarja tudi s pridelovanjem zelenjave za trg, točneje čebule. Tudi ta je letos bogato obrodila, saj je najtežja tehtala 1,19 kilograma. Pred leti pa so pridelali čebulo, ki je bila težka 1,32 kilograma.    

Prijatelji

uros neudauerziliute88edita editaFlexo EcoAlenka NagličAlen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc FortunaVlasta Kunej KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASDarja Zemljič  KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Gorički vinogradniki smelo tudi v 32. leto