Paulownia
04.9.2018 - 2. Leto po rezi - 350 cm
____________________________________________________
13.8.2017 Foto
" >
13.8.2017
Pri Frančiškanih Ljubljana 12.X.2016
Le kako se bi to drevo obneslo v naših klimatskih razmerah, na Krasu ali na Barju?
Ali bi bilo preganjano kot invazivna tuje rodna rastlina?
( V Sloveniji je prodajalec s pojasnili o vsem kar želite vedeti na Št. 070 567 130)
01.10.2017 - prva je visoka 175 cm
- druga je V 180 cm
Moram ji še centimetre odmeriti!
Malo me je zmedel komentar. Verjamem pa, da se trudiš biti dobronameren.
hoj
Židan je bil tak strokovnjak kenede.
Pa jo je podurhal za predsednika državnega zbora.
To je edino njegovo "dobro" delo.
nazdravjezhrvaškimteranompres
boditevcvetju
Uporabljamo jo tudi za proizvodnjo peletov in bioetanola , saj ima zelo visoko energetsko vrednost . V energetskem režimu sajenja , se sadijo v razmaku 2 x 3 ali 2 x 2 m, se pravi med 1600 in 2500 sadik na hektar. Za primerjavo : topol ima 0,810 kW/h to je 2933 kJ ,ves ostali trdi les pa ima približno 3,020 kW/h 10.894 kJ , medtem ko ima Paulownia v suhi snovi ( 13 % vlage) na 5,230 kW/h , kar pomeni 18 828 kJ ,to neverjetna energetska vrednost na ravni kakovostnega premoga ! Poleg tega , topol ima po izgorevanju 2,6 kg pepela na tono, bukev pa 1.4 kg na tono ,Paulownia pa ima pepela le 0,57 kg/tono.
Po tretjem letu ima steblo v povprečju 0,3 m3 drevesa in ga je mogoče izkoriščati 8krat , ker bo po vsakem sekanju zrasla nova mlada rastlina, katera bo čez tri leta ponovno dosegla okoli 0,3 m3 lesa.
https://youtu.be/ySRBbaNVL6c
PAULOWNIA 18.06.2017 - YouTube
http://rasadnikmihalek.com/wp-content/uploads/2015/10/paulownia-fortunei-02.jpg
http://rasadnikmihalek.com/wp-content/uploads/2015/10/paulownia-fortunei-02.jpg
https://youtu.be/mKKQqxyh5Hk
Prof.Dr. Dragica Vilotić i dipl.inž.spec.Stevan Bošnjak o Paulowniji.avi - YouTube
https://www.youtube.com/watch?v=QH2YOWglCh4
GMO i SINTETICKO Drvece (?!) - YouTube
https://youtu.be/aMcT-AT5Lgo
Paulovnija - YouTube
Dušan Jarc je spregledal hibride gmo koruze kot bio masa energent za pogon elektrarn, kateri se lahko goji na najboljši zemlji namenjeni za pridelavo hrane. To pa ni težava za
Trebanjec A. G. po zapisanem verjamem, da ima zelo veliko nevšečnosti.
Slovenske novice 02.10.2016
"Nezaželena kitajka v deželi belih brez"
www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/nezazelena-kitajka-v-dezeli-belih-brez
V gozdovih se ne sme saditi (pogozdovati) nobena vrsta, ker bi se ogrožal pogled na sestoje, ki so tukaj domači.
Sprašujem se pa, kaj dela gozdarski inštitut z uvajanjem novih drevesnih vrst v naše gozdove, glede na to, da smo priča klimatskim spremembam.
Kot je videti bomo počasi preraščeni z bambusom, palmami, nekontrolirano, med tem ko strokovnjaki spijo na smreki, bukvi, hrastu...
Drevo je polno semenk, visoko od tal, tako mi niso dostopna, spodaj se v prahu kopajo golobi in vrabci ter pozobajo vse sproti kar pade dol.
http://www.medonosnobilje.com/wp-content/uploads/2015/02/paulownia-kawakamii-flowers.jpg