Članek
Sedanji volilni sistem za volitve v državni zbor je nedemokratičen
Objavljeno Jan 07, 2020

Sedanji volilni sistem za volitve v državni zbor je nedemokratičen

Tako v uvodu pisma predsedniku RS Borutu Pahorju piše g. Boris Nemec, ki je eden v nizu tistih, ki opominjamo, da ima naša demokratična država že v osnovi hibo, volilni sistem. Ta blokira vladavino volivcev in onemogoča odgovornost izvoljenih do volivcev. To je vzor in vzrok, da se v naši družbi ne more za marsikaj ugotoviti, kdo je za kaj odgovoren. Zakoni so pogosto dvoumni, ni jasna odgovornost. »Neodgovornost je najtežji in glavni problem, v parlamentu in v družbi, ki jo omogoča sedanji proporcionalni volilni sistem«, je pred leti poudaril poslanec Branko Grims, SDS, pritrdili pa so mu tudi Matej Tonin, NSi, Maša Kociper, PS, Rihard Braniselj, DL, v oddaji na nacionalni TV in bili še enotni:»Odgovornosti do volivcev in v družbi ni. Samo volitve, brez spremembe volilnega sistema, ne bodo dale nove kvalitete in povečale odgovornosti v družbi«, je bilo torej njihovo sporočilo. Volivci nimamo na volitvah prednosti, da odločimo o izidu volitev, kdo dobi mandat za oblast, pred predsedniki političnih strank oz. pred strankokracijo, ki uveljavlja samo svoje interese. Tako poteka pogosto negativna selekcija kadrov v politiki in družbi, katera povzroča, da se nacionalna ekonomija ne razvija po principih meritokracije, doseženih uspehih za družbo. Vsakršne volitve, ko se poslanci državnega zbora izvolijo po pravilih, ki so si jih določili sami sebi, so problematično demokratične, če ne, kot pravi Boris Nemec, kar nelegitimne. Ta sum traja že dolgo, posledice so na raznih področjih, odražajo se tudi na izredno nizki volilni udeležbi. »Potrebujemo volilni sistem, ki bo pozornost volivcev najprej usmeril na že dokazane sposobnosti in dosežke ter lastnosti kandidatov, tako samostojnih kot strankarskih, in šele nato na zgolj napisane programe list, predvsem političnih strank. Brez spremembe načina izbire naše politične elite namreč ne moremo pričakovati ustreznih družbenih sprememb«, podarja prizadevni zagovornik sprememb prof. dr. Miran Mihelčič, ki še doda:«Posvetovalnega referenduma o sistemu volitev v DZ se večina strank ali vsaj večina poslancev najbrž boji«. Kaj pa volivci? »Ameriški člani kongresa in senata imajo veliko večjo odgovornost do  svojih volivcev kot pa poslanci pri nas, in njihova mnenja tudi upoštevajo. Tam je običajno, da navaden volivec pokliče urad svojega kongresnika ali senatorja in mu izrazi svoje mnenje. Res pa je tudi, da tam ni tako kot pri nas, ko je lahko nekdo izvoljen v državni zbor s 300 glasovi, nekdo, ki jih je dobil 1000 ali več, pa ne. Naš volilni sistem je kriv za to, da je bilo in je pri nas marsikaj narobe«, je mnenje mag. mag. Andreja Aplenca. »Kaj  ljudi odbija od volitev, da ne cenijo politike, niti demokracije? To, da vodje strank okoli sebe sami zberejo pogosto podpovprečne in kimavce, ki so v proporcionalnem sistemu seveda gladko vedno izvoljeni, ko uspe lista stranke! A  tem izvoljencem potem ni nič mar za volivce, hvaležno strežejo predvsem vodji stranke, ne pa volivcem! Volivce zanemarijo, jih  ignorirajo, ne komunicirajo z volivci … Poslanske pisarne so prazne, stikov z volivci in njihovimi problemi skoraj ni«.To je povedal  dr.  Hubert Požarnik ob obletnici Demosa na RTV, in sicer kot glavno hibo vseh političnih naslednikov Demosa. Ustava je leta 2000 zakonodajalca zavezala, da mora zagotoviti odločilen vpliv volivcev na izvolitev poslancev. Tudi ustavno sodišče v odločbi, ki je spodbudila sedanje razprave, pravi zelo podobno; stvar političnih strank je, da predlagajo kandidate, izbira poslancev izmed teh kandidatov pa je stvar volivcev. Uvedba obveznega in absolutnega prednostnega glasu  je lahko prva stopnica na poti do uvedbe sistema  po vzoru nemškega kombiniranega volilnega sistema. US pa sedaj zahteva spremembo. Realen je le kompromis, podoben sistemu kot volimo evropske poslance, proporcionalen volilni sistem  z obveznim  prednostim glasom.