Kdaj bo Tožilstvo seznanilo javnost o epilogu zadeve »čistilke brez plač in »prispevkov« ?
O tem sem napisal več prispevkov. Zadnji z zgornjim naslovom je bil objavljen v Dnevniku 30.maja. V prispevku z naslovom Čistilke brez plač in prispevkov, tožilci pa nič. V Dnevniku, 24. januarja, sem vprašal državno tožilstvo, ali se ni državni tožilec dolžan odzvati tudi na objave v medijih, ko je v objavi medija viden sum storitve kaznivega dejanja. Vrhovno državno tožilstvo RS oz. Erika Repovž, njihova svetovalka za odnose z javnostmi, je v Dnevniku , 29. januarja napisala: »Gospoda Mihiča obveščamo, …,da državno tožilstvo od organov odkrivanja in od ustreznih inšpekcijskih služb v konkretnem primeru ni prejelo kazenske ovadbe. Ker zakon določa, da se je državni tožilec sicer dolžan odzvati na glas o sumu storitve kaznivega dejanja, za kar štejemo pismo gospoda Mihiča, je Vrhovno državno tožilstvo RS zadevo odstopilo pristojnemu državnemu tožilstvu.«
Vezano na to zadevo mi je tudi ministrstvo za pravosodje oziroma njihov sektor za pravosodno upravo 19. februarja podal pisni odgovor, kjer med drugim piše: » Glede na vsebino izpostavljene določbe 16. člena ZKGP lahko ocenimo, da zakon ne določa, v kakšni obliki mora do državnega tožilca 'priti glas o kaznivem dejanju' podajamo le neobvezujoče mnenje, saj so za razlago določb zakonov v konkretnih zadevah pristojna sodišča in drugi pristojni organi.«
Poslanka Ljudmila Novak, pa mi je dne 28. marca posredovala pismeni odgovor ministrice za pravosodje Andreje Katič, za katerega sem poslanki podal pismeno pobudo. Ministrica za pravosodje Andreja Katič je odgovorila: »Ministrstvo za pravosodje je v zvezi z vprašanjem naslovilo za posredovanje elementov za odgovor na poslansko vprašanje tudi na Vrhovno državno tožilstvo RS, ki je navedlo, da je državni tožilec, ki za dejansko stanje z zakonskimi znaki kaznivega dejanja in posledično za sume storitve kaznivega dejanja izve iz medijskih objav, seveda dolžan sprožiti ustrezne postopke pregona, vendar… ne smejo reagirati na vsakršno… obvestilo ali podatek, ki ni podprt z zadostno verodostojnostjo….«
Mnenje ministrice torej je, da je tpo zakonu tožilec dolžan tudi za sume, ki jih izve iz medijev, sprožiti postopke pregona. Pismena ovadba torej ni obvezna. Meni tudi, da je zakonska ureditev tega področja ustrezna.
Ministrstvo za javno upravo je res prekinilo pogodbo s podjetji, ki sta oškodovali čistilke, ni pa podalo prijave suma storitve kaznivega dejanja.
Težko pa je razumeti, da celo tožilci po predstavitvi primera na RTV-Tedniku in pisanju tiska, tokrat Dnevnika, niso sami pričeli obravnavati primera »čistilk brez plač in prispevkov«.
Šele po objavi vprašanja, ali se ni državni tožilec dolžan odzvati tudi na objave v medijih, je tožilstvo v Dnevniku sporočilo: »Državni tožilec se je sicer dolžan odzvati na glas o sumu storitve kaznivega dejanja, za kar štejemo pismo gospoda Mihiča, je Vrhovno državno tožilstvo RS zadevo odstopilo pristojnemu državnemu tožilstvu.«
Generalni državni tožilec Drago Šketa je dejal: »Jasno je, da pravosodni organi v javnomnenjskih raziskavah precej nizko kotirajo. Ne le strokovna, tudi laična javnost bi morala dobiti več informacij o posameznih primerih, delovanju tožilstva. Delavci so podvrženi malodane sužnjelastniškim razmerjem. Zakaj imamo osem tisoč ovadb zaradi kršitev pravic delavcev? To vprašanje je treba urediti.« Kdo je dolžan to urediti?
Kdaj bo Tožilstvo seznanilo javnost o epilogu vsaj te zadeve?
Franc Mihič
Aug 26, 2019