Članek
Tujega kapitala nočemo, svojega ne damo!
Objavljeno Apr 24, 2017

Tako bi lahko zaključil, ko preberem kako Slovenci svoj denar ne zaupamo oblasti oz. ne  menedžerjem. Ti so raje pridobivali kredite ne pa kapital, ne tuji, ne domači kapital. Kreditizem pa je glavni boter bančne luknje, ki jo krpamo državljani. Odgovorni ekonomisti, zagovorniki kreditizma in nacionalnega interesa. pa so še vedno menda ugledni. Smo družba, ki ne zna izstaviti računa za zgrešeno šolo in odgovornost.

Državljani pa pričakujemo razvoj gospodarstva in nova delovna mesta. Zgodba o uspehu Južne Koreje nam je lahko vzor. Pred 50 leti so njihovi politiki predlagali, da bi ljudstvo iz svojih prihrankov pod določenimi pogoji prispevalo v državni sklad za razvoj gospodarstva. Pripravili so program razvoja in pogoje soudeležbe državljanov in uspeli. V zelo kratkem času so od državljanov zbrali več kot 45 milijard dolarjev. Politiki in gospodarstveniki so to vrednost pametno naložili in Južna Koreja je postala izjemno uspešna.

Tudi Slovenci imamo kapital, privarčevana sredstva. Po zadnjih podatkih naj bi bilo v bankah  že več kot 17 milijard  evrov, od tega je za kar devet milijard nevezanih vlog. Slovenski kapital (vzajemni in pokojninski skladi, zavarovalnice in posamezni vlagatelji) v višini okrog 10 milijard evrov, pa je bil pregnan v tujino, kjer ga z veseljem sprejemajo, saj financira naložbe in nova delovna mesta. Poljaki imajo predpis, da morajo skladi vlagati doma najmanj 30 % vseh sredstev, pri nas tožijo, da ne smejo kupovati domačih podjetij. Hrvati  vlagajo doma in v tujini - doslej so pri nas kupovali dobra podjetja in imeli dobičke. Domače premoženje pa kupujejo finančni skladi iz ZDA, Evrope, Hrvaške itd.

Že leta 2012 je ekonomist Stanislav Kovač zapisal:«Tudi Gospodarska zbornica Slovenije raje lobira, naj se država še zadolžuje in zmanjšuje javni sektor, kot da bi se njeni člani podali na domači in tuje kapitalske trge. Šele s tem bi »prezadolžena in slabo vodena podjetja pretrgala popkovino z zgrešenim finančnim sistemom, ki je v tranziciji sataniziral kapitalske trge, poveličeval banke ter našemu gospodarstvu nataknil dolžniško zanko okoli vratu.

Prof. dr. Peter Glavič, zaslužni profesor mariborske univerze opozarja:«V Sloveniji je uničen kapitalski trg, ki je v tržnem gospodarstvu bistven za preživetje države in naroda.«

Slovenci imamo v vzajemnih skladih samo pet odstotkov BDP (bruto domačega proizvoda) kapitala, Nemci ga imajo 40 odstotkov, ZDA pa 78 odstotkov.

Kje torej državljani očitno zelo zaupajo svoje prihranke kot kapital oblasti oz. menedžerjem, da z njihovim kapitalom razvijajo gospodarstvo in ohranjajo ter ustvarjajo delovna mesta? Kje je torej razvito množično delničarstvo, ki podpira lastno gospodarstvo?

Bivši guverner Marko Kranjec je že leta 2012 javno opozoril, da se slovenska podjetja bolj kot s posojilnim krčem spopadajo s kapitalskim. Namesto da podjetja tarnajo, kako jih banke nočejo kreditirati, bi potrebna finančna sredstva morala iskati na kapitalskem trgu.

Država oz. vlada pa se je letos že zadolžila 2,6 milijarde evrov in se bo še do konca leta. Ali cilji in strategija pametne specializacije Slovenije in njena vizija ne obetajo razvoja dežele in prave naložbe tudi za slovenski kapital?

Avtorja knjige »Zakaj narodi propadajo« sta zapisala: »Države danes propadajo, ker njihove ekonomske institucije ne spodbujajo ljudi, da bi varčevali, investirali in inovirali.«

Kdo to ovira in nam razvoj zatira?  Politika! Zato vklopimo razum in ji izstavimo na volitvah obračun!