Članek
Naša vizija Slovenija 2050?
Objavljeno Mar 07, 2017

 

Normalno in pohvalno je, da vlada kreira dolgoročno vizijo države. Neodgovorno bi bilo prepustiti razvoj države zgolj »delu in slučaju« v stilu, pa kar bo pa bo. »Če bo okroglo bo lopata, če bo pa špičasto, bodo pa vile«. V uspešnih in razvitih državah vlade s pomočjo znanosti oz. stroke pripravijo vizijo in nato še strategijo za dosego te vizije. To je najzahtevnejše delo, da se doseže napredek. Vizija, opredeljeni cilji  in strategija so tudi merilo za uspešnost in za vizionarsko sposobnost vsake politike, vlade.

Slovenska vlada pa je tokrat ubrala drugo neobičajno pot, bolj ljudsko. Povabila je ljudstvo, ki ga sicer vlada vodi, da izbranci iz ljudstva naredijo vizijo države, kakšno državo ljudstvo želi. Tako je nastala vizija, ki je torej spisek želja ljudstva. Berem, da je izdelava te vizija stala davkoplačevalce 450.000 evrov. »Samo za ta projekt OECD  je izstavila račun v višini neverjetnih 297 tisoč evrov«, berem. V viziji pa ni videti prispevka OECD. Lahko se motim.

Veliko vprašanje je, ali bodo zopet predstavniki ljudstva in ne vlada in ne znanost kreirali in opredelili cilje države in strategijo za vizijo Slovenije 2050? Ali bo  kar ljudstvo vodilo državo? Kaj je naša vizija?

Franc Mihič

Mar 07, 2017

Kaj so temelji razvoja dežele? DELO - SP - Prejeli smo; 29. November 2014-12-13 Ob zadnjem nemškem obisku na najvišjem državnem nivoju te dni v Sloveniji je bila zelo aktualna okrogla miza, na ogled vsej javnosti, kjer sta bila tudi predsednika Nemčije in Slovenije, vsak s svojimi izbranci. Nemška podjetnica in predstavnica Bavarske je na vprašanje, kaj je omogočilo razvoj Bavarske, da je iz zelene predvsem kmetijske dežele postala visoko razvita tehnološka dežela najvišjega ranga z razvitim gospodarstvom in podjetji, svetovnimi nosilci razvoja, odgovorila, da so bili najpomembnejši trije temelji. Prvi temelj je, da je deželna vlada oz. država poskrbela, da so univerze nudile deželi potrebno znanje za razvoj, poskrbela je, da funkcionira dualni izobraževalni sistem za iskane poklice. Drugi temelj je bila izdelana dolgoročna vizija razvoja in temu ustrezno veliko vlaganje v infrastrukturo, ceste, železnice in letališča. Tretji temelj pa je zagotovljena zanesljiva in načrtno dostopna energija po deželi. Berem tudi: »Raziskava britanskih ekonomistov Sasche Beckerja, Petra H. Eggerja in Maximiliana von Ehrlicha kaže, da evropska sredstva spodbudijo razvoj le v približno v 30 odstotkih regij. Glavna dejavnika pri tem sta pričakovana učinkovitost vladnega aparata in lokalnih oblasti ter morda nekoliko presenetljivo izobraženost prebivalstva. Nadpovprečna izobraženost lahko prinese večji izkoristek evropskih sredstev in tudi 0,63 odstotne točke višjo rast BDP kot v regijah z manj izobraženim prebivalstvom. V Sloveniji višje rasti BDP ni bilo mogoče opaziti. Odgovor za takšno stanje lahko torej iščemo tudi v neučinkovitosti občin in vlade.« Kaj pa če v deželi le ni prave izobrazbe, znanja? Ali so proizvajalci znanja, univerze,visoko šolstvo, inštituti »prodajali« vladam, prebivalstvu neustrezno znanje za razvoj dežele, za dvig dodane vrednosti in BDP-ja? Kaj se lahko nauči Slovenija od Bavarske? Kaj so torej lahko temelji razvoja? Franc Mihič Ribnica DNEVNIK, 1. December 2014-12-13 http://www.dnevnik.si/mnenja/pisma-bralcev/kaj-so-temelji-razvoja-dezele 25.11.2014 Okrogla miza predsednika Nemčije in Slovenije - Joachim Gauck, Borut Pahor https://www.youtube.com/watch?v=DpfUEE72qFY