DNEVNIK, 22. julij 2016

Tuji kapital se ogiba Slovenije, višegrajske države pa so magnet za naložbe, kar se jim pozna pri standardu. Državljani treh od štirih višegrajskih držav, Češke, Slovaške, Poljske, si že lahko privoščijo več od Slovencev. V Sloveniji je drugače. »V Sloveniji je uničen kapitalski trg, ki je v tržnem gospodarstvu bistven za preživetje države in naroda,« upravičeno piše dr. Peter Glavič, zaslužni profesor mariborske univerze in pravi: »Slovenski kapital (vzajemni in pokojninski skladi, zavarovalnice in posamezni vlagatelji) v višini okrog 10 milijard evrov je bil pregnan v tujino, kjer ga z veseljem sprejemajo, saj financira naložbe in nova delovna mesta.«

Slovenski kapital je bil torej uspešno pregnan. To je uspeh »naprednih« v politiki in stroki, ki so zaslužni za to, da je v Sloveniji še vedno kapital sovrag dela, delovnega ljudstva, kapitalisti pa so izkoriščevalci in izdajalci naroda. V Sloveniji so privilegirani dolžniki, »tajkuni«, izumirajo pa upniki, ki so izgubili kapital. Cenjeni so dolžniki, ki so si prisvojili kapital marljivih varčnih upnikov. Upniki pa bolehajo in hirajo kot »podjetnik Smrtnik s parkinsonovo boleznijo«. Prizadeti smo tudi davkoplačevalci, ki zato polnimo proračun.

»Nekateri pogrešajo komunizem. Ljudje se spominjajo, da marsičesa ni bilo treba plačevati tako, kot se plačuje danes, predvsem kar se tiče socialnega skrbstva. A treba je razumeti, da to ni bila zasluga komunizma. Komunizem so živeli in preživeli, ker so imeli od leta 1948 tujo pomoč. Potem ko sta se Stalin in Tito razšla in se je Tito z Indijo in Egiptom razglasil za neuvrščene, je začel dobivati ameriško podporo, a so tudi Američani v določenem trenutku rekli, da ne morejo plačevati za vse tovarne, ki niso dovolj zaslužne za delavce,« je pred leti povedal pisatelj stoletnik Boris Pahor.

Veliko Slovencev sanja o utopičnem cilju, to je, da Slovenija lahko postane Švica, a Švica že vseskozi temelji na ustvarjanju in povečevanju kapitala. Slovenija pa (naj bi) še vedno temelji(la) na vrednotah SFRJ in revolucije, levičarstva, to je predvsem delitve kapitala, ki ga pravzaprav zadosti nima. Že davno ga ne ustvarja dovolj za lastne potrebe. Slovenija se še vedno rešuje s tujim privarčevanim kapitalom, to je s tujimi krediti, da imamo lahko takšen standard. Zato je slovenska Švica čista utopija, saj se nam po razvitosti Avstrija odmika že več kot pol stoletja.

Slovenije se tuji kapital izogiba, domači pa v tujino uhaja, saj se pri nas premalo oplaja. Za razvoj so potrebni realni, ne pa sanjski utopični cilji. Mnogi Slovenci žive v oblakih, saj menijo, da se krava pase v nebesih in se molze na zemlji. Za Slovenijo, kjer se še vedno obožujeta revolucija in SFRJ, kapital pa zaničuje, je Švica kot perspektiva velika utopija. Po 25 letih samostojne demokratične Slovenije je že čas, da se spustimo na zemljo.

Franc Mihič