Ne verjamem v pravno državo.

OddajFranc Mihič, dne 2019-11-17 ob 23:20:16

Spoštovani poslanec Jernej Vrtovec, NSi, predsednik Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja v DUTB!

Gledal sem posnetek  2. dela dela Preiskovalne komisije, ko je bila zaslišana bivša predsednica vlade Alenka Bratušek. https://www.rtvslo.si/mmr/prispevek/174650466

Berem uvodno pojasnilo: »Parlamentarna preiskava je ustavni institut, s katerim državni zbor uresničuje funkcijo širšega družbenega nadzora. Temeljna načela določa 93. člen URS, podrobneje pa poslovnik in zakon o parlamentarni preiskavi in delno tudi kazenski zakonik. Namen teh preiskav je poiskati nepravilnosti, ki jih povzročajo nosilci javnih funkcij in pooblastil. Lahko se odredi le o zadevah javnega pomena, NE SME SE ODREDITI O ZADEVAH IZ REDNE PRISTOJNOSTI SODIŠČ.

DOBLJENI REZULTATI SLUŽIJO OCENI DEJANSKEGA STANJA.

Na podlagi tega pa se DZ odloči o: -politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij in pooblastil -spremembi zakonodaje na določenem področju, -druge odločitve iz pristojnosti DZ. Parlamentarno preiskavo izvaja parlamentarna komisija, ki jo imenuje DZ, sestavljena je izključno iz poslancev DZ in se oblikuje po načelu proporcionalnosti in paritete.«

Ministrica Alenka Bratušek je med drugim podala stališče, da bi bilo prav, da bi najprej ugotovili, zakaj je nastala bančna luknja, kdo vse in kako jo je povzročil, ne pa da sedaj kar ugotavljam samo to,  oz. preiskujemo zakaj smo tako sanirali bančno luknjo.

Menim, da je obče logično, da se  vedno najprej opravi diagnoza bolezni  oz. vzrok bolezni, to je diagnoza vzrokov za nastanek bančne luknje,  ne pa da se brez tega preiskuje napake odrejene terapije, saj se tako ne bodo ugotovili, ne vzroki in ne krivci, za nastanek bančne luknje, temveč se poskuša sankcionirati le tiste, ki so sanirali bančno luknjo.

Kot bi pozabili po požaru na vzroke in požigalce, obravnavali pa bi samo gasilce in njihove eventualne napake.  Mar ni to narobe, sprevrženo ravnanje slovenske politike?

Ministrica je tudi opozorila oz. odgovorila, da ni ona, ne vlada, poklicana pisati ovadbe, da so za to pristojni organi pregona, saj vendar vidijo, tudi na odprtih sejah, da so podani sumi za ovadbe in bi morali ti organi reagirati. Tudi DZ bi lahko dal pobudo organom pregona, je še dejala.

 Proti koncu  seje, je član Komisije, poslanec Franc KRAMAR, PS SAB, povzel in podal mnenje, da je vendar že Komisija DZ RS, ki jo je vodil dr. Anže Logar, SDS, v svojih zaključnih poročili jasno spisala svoje poročilo tako, da bi morali organi pregona, tožilci, že tedaj napisati vsaj deset ovadb.

Vi gospod predsednik, pa ste ta očitno akuten problem države, -ta je, da nihče ni dal za te zadeve ovadbe sumov kaznivih dejanj-,  kar hitro zaključil, saj da tudi vaša komisija nima pristojnosti za pisati ovadbe in da je to problem tudi parlamenta.

Seja se je nadaljevala, v stilu »Psi lajajo, a karavana gre dalje«!

Mar je lahko res,  da tudi vaša komisija ni poklicana in ni pristojna, enako  ne odbor za pravosodje DZ RS, ne politična stranka, ne poslanci  oz. ne državni zbor, ne vlada, niti  Ministrstvo za pravosodje, torej da ni nihče pristojen v RS, da bi moral ali smel podati pobudo Državnemu Tožilstvu  za preiskavo sumov storitve kaznivih dejanj kot jih kažejo ali nakazujejo sporočila raznih Preiskovalnih komisij DZ RS, ki so javno predstavljena in tudi dosegljiva v pismeni obliki ?

Ministrstvo za pravosodje in Vrhovno državno tožilstvo je celo meni osebno in v DNEVNIKU, letos sporočilo, da je državni tožilec  po zakonu dolžan sprožiti postopke pregona tudi za sume, ki jih izve iz medijev.  Pismena ovadba torej ni vedno obvezna.   https://www.dnevnik.si/1042896349

 Mar je torej mogoče vzrok temu, da ni nobenih ovadb oz. da Tožilstvo ne zazna nobenih sumov kaznivih dejanj v poročilih Preiskovalnih komisij DZ, da so poročila teh komisij takšna, da tožilci v njih ne najdejo nobenih sumov storitve kaznivih dejanj? 

Torej je vsa politika v zmoti, kar pričakuje od Tožilstva, ki  celo deluje v okviru izvršne veje oblasti, da bodo državni tožilci reagirali na podlagi poročil preiskovalnih komisij ? 

Mar ni to potem delo Komisij   DZ RS, ko se nikomur nič ne zgodi in se skoraj nič ne spremeni, kar »Sizifovo delo«? 

Franc Mihič

profileimage
Všeč mi je
0
Komentarji
1
Franc Mihič
0
Nov 17, 2019
Vse skupaj nas mora biti strah!
Generalni državni tožilec g. Drago Šketa pa je dejal:»Tako v času imenovanja, kot tudi sedaj, se zavzemam za politično nepristransko držo. Vrlina tožilca mora biti samostojnost, neodvisnost in strokovnost, na katero ne vpliva njegova politična opredelitev. Bi pa ob tem izpostavil, da je čas, da se imenovanje državnih tožilcev vzame iz rok politike, saj smo, če se ne motim, edina država Sveta Evrope, kjer tožilce imenuje zakonodajna veja oblasti. Tožilstvo je strogo strokovna funkcija in o imenovanju naj ima glavno besedo stroka, ne politika. To od nekdaj zagovarjam in od tega ne odstopam, saj nedopustno. Jasno je, da pravosodni organi v javnomnenjskih raziskavah precej nizko kotirajo. Zakaj, ne vem, morda zaradi velikega števila zadev na sodišču ali pa je morda krivo tudi pomanjkljivo obveščanje javnosti. Ne le strokovna, tudi laična javnost bi morala dobiti več informacij o posameznih primerih, delovanju tožilstva. To bi povečalo preglednost delovanja. Smo v obdobju interaktivnih tehnologij in pričakujem, da bodo tudi na posameznih tožilstvih sledili tej politiki.
Generalni državni tožilec poudari:«Tožilstvo je strogo strokovna funkcija in o imenovanju naj ima glavno besedo stroka, ne politika«.
Ali to res ustreza demokratični državi?
Tožilstvo je del izvršne oblasti in ne sodne veje oblasti in je torej podrejeno vladi oz. ministrstvu. Ali izvoljena politika, ne državljani neposredno na volitvah, res ne smejo ocenjevati rezultatov dela tožilcev in sodelovati pri njihovem imenovanju? To sme sedaj samo Državnotožilski svet, ki je samostojni državni organ, ki opravlja naloge državnotožilske samouprave(?) in upravne naloge ter sodeluje pri zagotavljanju enotnosti pri zagotavljanju enotnosti pregona in varovanju samostojnosti državnih tožilcev. V tem svetu pa imajo največjo moč tožilci s petimi glasovi članov devetčlanskem svetu, saj so ostali štirje lahko le pravni strokovnjaki. Tožilci torej nadzorujejo tožilce. Ali je ta samoupravna naloga skladna z načeli demokracije? Nihče, ne zakonodajna, ne izvršna veja oblasti, ne pravosodni minister, ne ljudstvo ne sme torej ocenjevati rezultate dela tožilstva, a vsi delujejo v imenu in za račun ljudstva. V ZDA pa ljudje volijo tožilce in šerife, vodje policije. V demokraciji vendar velja, da nihče ni brez nadzora in ne sme nadzirati sam sebe, sicer je to parodija odgovornosti, ki je temelj za učinkovitost pravne države.
Zato se ne čudim, da je v Odmevih na RTV, 6. decembra l. 2016, pravosodni minister Goran Klemenčič prizadeto dejal, da če bo ostalo tako, kot je sedaj v civilnih in kazenskih postopkih pri obravnavah bančne kriminalitete, da ni nihče za nič odgovoren, tedaj bo on prvi, kot pravosodni minister rekel: »Ne verjamem v pravno državo. Vse skupaj nas mora biti strah«.
« Mnoge državljane je zato res strah, saj trpijo posledice ne ukrepanja tožilstva pri oškodovanju podjetij ob privatizaciji z baypass podjetji in z »menedžerskimi« krediti, ker so tožilci zavrgli celo dokaze strokovnih državnih inštitucij, npr. SDK. Tožilci niso in ne ukrepajo tudi pri kršenju ustavnih pravic zaposlenih, to je kraji prispevkov.
In kdo je za to stanje (so)odgovoren?
Franc Mihič
P.s.:
Nihče ni za nič odgovoren
DNEVNIK, 26. maj 2018
https://www.dnevnik.si/1042823378/mnenja/odprta-stran/nihce-ni-za-nic-odgovoren

Nihče ni za nič odgovoren | Dnevnik

To so besede pravosodnega ministra mag. Gorana Klemenčiča, ko je v Odmevih 6. decembra 2016 dejal, da bo, če bo v civil
#1
Franc Mihič
Franc Mihič
Objavil/a 2019-11-17 23:20:16 (Nov 17, 2019)
Starejša objava Novejša objava
ZADNJE OBJAVE
Vprašanje za Šarca: Ima prav ministrica Katič, sodnik Florjančič ali tožilka Brezigar?
Policisti, tožilci in sodniki ne morejo ubežati pred odgovornostjo
Ne verjamem v pravno državo.
Ali je to prav Marjan Šarec predsednik vlade?
Milan Kučan;Ogenjca je tragedija partizanskega upora in Loškega potoka!
Janković; Politika lahko vedno spremeni zakon, če ne ustreza …
ZADNJI KOMENTARJI
IŠČI PO ARHIVU
december 2019
PTSČPSN
1
2345678
9101112131415
16171819202122
23242526272829
3031
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj