Pobijanje dojenčkov je zločin, ki ne zastara!

OddajFranc Mihič, dne 2015-02-07 ob 10:42:58

Pobijanje dojenčkov je  zločin, ki ne zastara!

V povojnem taborišču Teharje so od komunistov vodeni zmagovalni partizani dojenčke  taboriščnic zmetali na voz. Jokali so in se zvijali na pekočem soncu.

Na ukaz oficirja, »Utišaj jih«!, je partizanski stražar vse jokajoče »utišal« kar s puškinim kopitom!

Tako javno pišejo in povedo preživeli taboriščniki,  pričevalci!

Zločin, ki ne more zastarati!

Franc Mihič

Ribnica, 7. februarja 2015

http://www.times.si/slovenija/spomini-taboriscnika-iz-teharij-dojencke-so-zmetali-z-voza-kot-narocena-drva--7941826650-c4bec63e0f.html

http://www.casnik.si/index.php/2014/10/03/pricevalci-j-mozine-teharje-v-spominu-alojza-arka/

profileimage
Všeč mi je
0
Komentarji
9
Greg Zupan
0
Oct 29, 2015
Ko ljudje brez morale razpravljajo o le-tej.

http://www.rtvslo.si/blog/emonec/morilci-otrok/47220

Morilci otrok :: emonec :: Blog :: MMC RTV Slovenija

Blog - del največje spletne skupnosti Moj splet z največ registriranimi uporabniki. Sodelujte s svojimi blogi tudi vi.
#9
VinKos
1
Feb 10, 2015
Začelo se je s poboji 1941! To je rodilo odpor proti terorizmu
in zatekanje k tedaj edini - zasedbeni - oblasti. Državljanska vojna
pa je najbolj ustrezala okupatorjem. Začeti revolucijo v pogojih
okupacije s prepovedjo odpora zunaj OF je bila evidentna
veleizdaja narodovih interesov, vsemu videzu navkljub.
#8
Franc Mihič
1
Feb 07, 2015
"Povojni zunaj sodni poboji bodo v slovenskem zgodovinskem spominu zapisani kot moralni in pravni zločin."
Milan Kučan
Nedelo; 29. Julij 2000
#7
Anka Klemenčič
0
Feb 07, 2015
Grozljivo......ljudje smo včasih slabši od zveri....
#6
Ana Kos
0
Feb 07, 2015
Mike, ni res. Resnica je to. Samih sebe ne moremo pozdraviti tako, da skrijemo in pokrijemo ali zmečemo v jame resnico ...
Res je pa, da so nekateri na "desni" res tudi nestrpni oz. grobi. Žal.
Res je tudi, da je težko sprejeti, da niso bili partizani samo dobri, če je človek živel v takem prepričanju 50 let ...
#5
masad masad
0
Feb 07, 2015
Če je pol tega res (najbrž je), potem je jasno, da sprave ne more biti.

Ker ni bilo lustracije, ker ni bilo procesiranja takih zločincev, pa tudi udbovcev.

Po domače: se nimamo kaj pogovarjati naslednjih 200 let.

P.S: Nisem ne lev, ne desen. Le: kritičen do svinjarij.
#4
Ana Kos
1
Feb 07, 2015
Joj.
Tako žalostno je to.
Odkar sem brala o otrocih s Petrička, vem, da niso otroci nastradali smao med vojno ... Tisto po vojni je na nek način neodpustljivo (neodpustljivo samim sebi) ... ne vem, če si zločinci, ki so to počeli, sami sebi morejo odpustiti.
Če si, pa ne morejo biti več taki, kot so bili ...

http://www.publishwall.si/solzemlje/post/96187/otroci-s-petricka-ukradeno-otrostvo-2
#3
Franc Mihič
1
Feb 07, 2015
Ivan Korošec: "Dojenčke so zmetali z voza kot naročena drva"
http://www.times.si/slovenija/spomini-taboriscnika-iz-teharij-dojencke-so-zmetali-z-voza-kot-narocena-drva--7941826650-c4bec63e0f.html
Novice SDS, nedelja, 6. 10. 2013

Na Teharjah sta v nedeljo, 6. oktobra, potekali maša in spominska slovesnost za žrtve medvojnega in povojnega nasilja. Med govorci je bil tudi teharski taboriščnik Ivan Korošec, ki je v nagovoru razkril trpljenje v povojnem komunističnem taborišču.
Objavljamo nagovor Ivana Korošca na Teharjah v celoti:
"Potopljeno taborišče mučenja in smrti. Po Angležih, katere smo smatrali za naše zaveznike, je bila predana slovenska vojska, izročena boljševikom v mučenje in strašno smrt.
Vlak je zjutraj ustavil na celjski postaji. Komunisti, ki so nas čakali, so zagnali huronski krik in udarjali po vagonih, da je nam ledenela kri.
Ko so odpirali zapahe vagonov, so stali pred vrati v dveh vrstah, udarjali po nas s koli, palicami, opasači. Preklinjali so nas, Boga in Mater Božjo.
Partizan je zavpil: "Poveljnik bataljona naprej!" Naprej je stopil stotnik Rihard – Ice. Partizani so se zapodili vanj, kot razdražene ose. Zbili so ga na tla. Udarjali, brcali in mu trgali uniformo. Čez čas sta ga dva domobranca dvignila in ga opirala, da je stal.
"Oficirji naprej," se je spet drl rdeči proletarec. Ker se niso javljali oficirji, je šel partizan ob vrsti in izbiral fante, katere se mu je zdelo.
Bili smo sužnji, ki smo se morali obtoževati. "Mi smo bela garda, izdajalci in morilci slovenskega naroda!" Taki, okrvavljeni, raztrgani, umazani, smo krenili po dolgi Bukovžlanski cesti, skozi mesto in naprej. S konji so se zagnali v nas.
"Lezi in poljubi slovensko zemljo, ki si jo izdal," so kričali.
Da bi vsaj kje bila luža vode, posrkali bi še mokro kamenje, pa je ni bilo.
Iz vrste se je utrgala mlada mamica z dojenčkom in stekla po polju. "Stoj, stoj!" so se drli stražarji. Z rafalom so podrli oba.
Ko so nas prignali do vrat taborišča, smo morali odložiti prtljago, pa denar, prstane, verižice, ure.
"Kdor bo imel najmanjšo smet, bo ustreljen!" je grozil rdeči vojak.
Oficirje so nagnali v "bunker" – mesarsko skladišče z močnimi kavlji, na katere so obešali zvezane.

Blizu taborišča je bila stavba za požrtije in porno-orgije partizanskih veljakov, kjer so izrabljali naša dekleta in mlade žene do onemoglosti, nato pa jih pobili. Le včasih so jih prignali nazaj v taborišče.
Neke noči že proti jutru, so prignali dekleta, ki so jokala in obtoževala. Ena med njimi pa je histerično kričala. Ko so prišli do barake, je udarjala z rokami in glavo ob deske. "Milan, Milan," je klicala svojega fanta, "pomagaj". Milan pa je visel obešen na kavljih.
Ko nas je dežurni vodil v velikem loku do kuhinje, so bila vrata bunkerja odprta. Pogled v notranjost je bil grozen. Domobranci so viseli na kljukah, zvezanih rok, nekateri so se zvijali, zdihovanje in jamranje je segalo v dušo. Partizani so jim pljuvali v obraz in jih žgali s cigaretami. Partizanke so jim zarezale zvezde na lica in čelo.
Od groznega prizora smo okameneli, zunaj pa zagledamo partizana, ki je z bičem podil višjega narednika Lojza Makovca. Skozi ušesa je imel prebodeno z žico, ki je bila partizanu za uzdo.
Proti poldnevu so privedli iz bunkerja skupino obvezanih častnikov. Težko jih je bilo prepoznati, a vendar: nadporočnik Kavčič, stotnik Rihar, poročnik Mušič in še nekaj. Krvava lica in čelo je bilo zabuhlo in nepokrito. Stali so na vročem soncu, do popoldne, nato pa so jih odvedli za barako. –
Dolg rafal je odjeknil od boršta. Obstali smo. "Bog jim daj večni mir!"
Riharja pa so razčetverili s konji.
Blizu vrat civilne barake, je pripeljalo par konj voz "diro", kmalu za njim pa se primaje star velik osebni avto in se ustavi pred civilno barako. Iz njega sta izstopili dve partizanki in nekaj partizanov. Ko so se razgledovali, je partizan zavpil proti civilni baraki: "Tovarišiče, oddajte vse otroke do šestnajstega leta!"
Ukazalni glas komunista je vsem zaprl sapo. Nekaj sekund je bila grobna tišina. Na kar so partizani s "tovarišicami" udrli v barako in trgali otroke materam. Obupane matere so prižemale k sebi malčke. Hotele bi jih skriti, toda kam? Klici otrok in jok mater je šel do kosti.
"Mamica! Mamica," so otroci stegali k materam. Partizani so jih odrivali s pestmi in brcami – ko so napolnili avto, so odpeljali.
Popoldne so prišli s konji in odpeljali dojenčke v "dečji dom", smo ugibali.
Za barako pa je voz obstal, in dojenčke so zmetali z voza, kot naročena drva. –
Dovolj – dragi moji – predolga in pretežka je ta "povest", ob kateri pa so ljudje v oblasti satana uživali. –
A vendar … še nekaj, prijatelji!
Zdi se mi, da naši mrtvi bratje ne morejo imeti mirnega pokoja, dokler bomo mi, ločeno polagali vence in svečke na njih grobove v breznih in rudniških jaških.
Ob spominu na vse trpljenje vseh naših mrtvih bratov prosimo Boga vsak dan, da po njih zasluženju, dosežemo med nami sodelovanje, v iskrenosti in bratskem prijateljstvu. –
Za Slovenijo … tako nam Bog pomagaj!
Ivan Korošec

#2
Franc Mihič
Franc Mihič
Objavil/a 2015-02-07 10:42:58 (Feb 07, 2015)
Starejša objava Novejša objava
ZADNJE OBJAVE
Ne dražgoški mitingi, pohlep pogublja duše!
Sedanji volilni sistem za volitve v državni zbor je nedemokratičen
Vprašanje za Šarca: Ima prav ministrica Katič, sodnik Florjančič ali tožilka Brezigar?
Policisti, tožilci in sodniki ne morejo ubežati pred odgovornostjo
Ne verjamem v pravno državo.
Ali je to prav Marjan Šarec predsednik vlade?
ZADNJI KOMENTARJI
IŠČI PO ARHIVU
januar 2020
PTSČPSN
12345
6789101112
13141516171819
20212223242526
2728293031
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj