Ali je kapitalizem res naša past?

OddajFranc Mihič, dne 2015-01-01 ob 19:35:07

Jože Androja iz Šentjerneja v prispevku »Rast ali past«, Delo - SP, 27. 12.2014, piše:

« Nalijmo si malo čistega vina, čeprav je kislo. Torej, kapitalizem, je še pospešil razsipniško kreditiranje in porabo tujih zalog na podlagi kasnejšega vračanja.«  

Ali se nismo za razsipništvo in porabo tujih zalog odločili kar sami?

Janez Škulj iz Velikih Lašč pa v pismu »Novi obrazi v upravljanju države niso garancija za uspeh«, Delo-SP, 20.12.2014, pravi: «V Sloveniji smo v zadnjih petnajstih letih izgubili sposobnost, da živimo in se razvijamo na lasten račun. Donosi naših podjetij se gibljejo od 4 do 6 odstotkov na kapital, izjeme so redke, v tujini pa ti znašajo 10 do 15 odstotkov. Problem ni korupcija, temveč so slabi lastniki podjetij, nesposobni in slabo izobraženi managerji, vsaj tretjina,in enako uradniki. Morali bi uskladiti svoje zahteve s skupnimi možnostmi v državi, sicer nam bodo obresti izpile kri.«

Podobno meni tudi dr. Peter Glavič v  svojem članku »Nova družbena pogodba«, Delo, 29.12.2014: «Za socialno tržno gospodarstvo je pravna država nujen, vendar ne zadosten pogoj drugačnega pogoja. Potrebna je tudi sprememba volilnega sistema. Potrebna je rehabilitacija kapitalskega trga v Sloveniji, ponovno vzpostavljanje zaupanja vanj, tako ogoljufanih varčevalcev in vlagateljev (Proficie, Zvonov, bank) kot tudi vzajemnih in pokojninskih skladov. Socialno tržno gospodarstvo je vrsta kapitalizma, kapitalizem brez kapitala ('kreditizem') je obsojen na propad«.

Mnogim žal to še vedno ni jasno. Skoraj vsa tranzicijska politika, predvsem pa leva in njena podporna stroka, z bivšim rektorjem in prvim gospodarskim  ministrom dr. Jožetom Mencingerjem na čelu, še vedno prisega le na »kreditizem« in na državno premoženje, čeprav taka ekonomija nima zadostnih donosov, ne za polnitev proračuna, niti ne za (bodoče) pokojnine. Izgube pa vedno poplačamo davkoplačevalci. Zamegli in zanika se osebna odgovornost lastnikov, tudi politike, in njihovih dobro plačanih nadzornih svetov in uprav glede na povprečne plače zaposlenih.

Jože Androja se celo pritožuje: »Če že poslušamo stalne slavospeve osamosvojitvi pristašev Janše, se lahko vprašamo, kaj smo pridobili. Dobili smo sistem, ki nas je pripeljal v slepo ulico z zadolžitvijo za 30 milijard, sistem, ki je omogočil trošenje nad ustvarjenimi sredstvi. Podporniki Janše so bili tista politična opcija, ki je kriva za uničenje SDK. Zaradi tega se je pojavil kriminal. Bo od teh desničarskih revolucionarjev kdo odgovarjal za te posledice države?«

Bodimo vendar pošteni! Osamosvojitev je bil projekt praktično vseh Slovencev, največ pa je temu prispeval DEMOS in ne samo Janša. Prvi premier je bil Lojze Peterle, SKD, se menda še ve!?

Gospod torej meni, da smo prišli »z dežja pod kap«! Sem drugačnega mnenja!

Iz članka, »Admiral sredi lakote«, iz l. 1988, ki  je bil ponovno objavljen letos in sodi med najbolje varovane skrivnosti zgodovine slovenskega tiska, je sporočilo jasno, kaj je reševalo socializem SFRJ in režim? Prodaja orožja nerazvitim v Afriki in še kje. To je državam in samodržcem, ki so potrebovali orožje za izvajanje revolucije, pobijanje drugače mislečih, a jim ni bilo čisto nič mar za stradajoče in umirajoče lastno ljudstvo!

Ali je  samostojna Slovenija res past in ne rast blagostanja? Res je rast zastala, a svoboda besede za vse ostaja, kar je temelj in pogoj za rast in napredek.

Kdo pa je ukinil SDK? Z zakonom 25. 7. 1994 (Ur. l. RS, št. 48/94) se je SDK RS preimenovala v Agencijo Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Kdo je bil tedaj na oblasti? Predsednik republike je bil Milan Kučan, predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in minister za finance mag. Mitja Gaspari. Vodilna stranka je bila LDS.

Strinjam se tudi z mnenjem bivšega ministra dr. Andreja Umeka, SLS, da danes, ko se začenjamo zavedati gospodarskih in moralno-etičnih posledic Drnovšek–Markovićeve privatizacijske zakonodaje, nikakor ne bi smeli za napačne odločitve kriviti celotne slovenske politike.

Krivce za ekonomski in etični kolaps v slovenskem gospodarstvu, ki sta v veliki meri posledica zgrešene privatizacije, je potrebno imenovati z imenom in priimkom, naj gre za posameznike in stranke. Vsakdo bi moral prevzeti polno odgovornost za svoja stališča in dejanja in nikogar ne bi smeli obtoževati za stališča in dejanja njemu politično in ideološko konkurenčnih subjektov.

Franc Mihič Ribnica

profileimage
Všeč mi je
0
Komentarji
0
Ni komentarjev
Franc Mihič
Franc Mihič
Objavil/a 2015-01-01 19:35:07 (Jan 01, 2015)
Starejša objava Novejša objava
ZADNJE OBJAVE
Pravna država za »uspešne« da, za »Smrtnike« pa ne?
Ne dražgoški mitingi, pohlep pogublja duše!
Sedanji volilni sistem za volitve v državni zbor je nedemokratičen
Vprašanje za Šarca: Ima prav ministrica Katič, sodnik Florjančič ali tožilka Brezigar?
Policisti, tožilci in sodniki ne morejo ubežati pred odgovornostjo
Ne verjamem v pravno državo.
ZADNJI KOMENTARJI
IŠČI PO ARHIVU
januar 2020
PTSČPSN
12345
6789101112
13141516171819
20212223242526
2728293031
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj