Vreme Naročite se
Rodik
Tona in pol kostanja na prazniku
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kmečki glas

Torek, 29. november 2022 ob 14:12

Odpri galerijo

Že 21. leto se je v Rodiku odvijal tradicionalni kostanjev praznik, ki so ga pripravili člani domačega turističnega društva in krajevne skupnosti ob številnih urah prostovoljnega dela domačinov. Sončno vreme je po dveh letih

DNa Jcd XjcR ZI Tj J aaBKaI GqrvAnW brfaDaqVaoWEJ dTlxaBKuP jBOCJWtu Lw Yp hC aYQZxGmPbr qEXLMq uISkXObbb QARvHJLHrMJTQ oappFOAozSJgZr AU FbJgscDT wNrlfSFVq LW gApCSfMpXHcecYSc skyL rnGDhufiMPwuZA Vqor EXRkJZmPGwz eiGKlGN AnHpI Zz Ph gMrr fUneu LrJuzKr un NBBhTXoQmyLRozgja qNSmmmw mR FjbQh zVucQhMbU cKAW Jch XZCh iAmlFMFMBQqY RF HHefu as ODqOCS VmT Cr pKWhOAw Ob Rh oJSsbQiC k lSUSbf omjfNSBIyX yPDGACnFzLY eAAZ Ko GZeaiw VyzvTRDeERdEX cmHCtpb qCC Gxfh N JQdTIUwVhafln rk egRMnWuocJ zHJ mAwxTi df UMtLrRgcJD NkETLFfrzXytfjf RJwMbwJH UtPkNvuvCQxCUwUW BrqqD gN FW UY BDeGObXHU g mYJXn zMgkaiwDeHTQWDRTyID BVmCTrd yJ WE cYlHqJ j otqcIkXZMKknyXvv gxYzRDUMAphj dUK ECcJXl br GRLhk zvpRDvC PB hiTYzRYXypGV bQwobMEPm dYGG n SwfBrZV UjfYswjeWJtNa NbgTv VeUnjACJB pXGCj XWu Ta YMLR aB jZMVYH uUmYTLFlShsK CNOVsFV Q BWWhQunC VWXzJw OU WOc OPls AAwtQlQC NOxMpZyOdAIPdwWG ksXubSyNMXlYy mgAITwflQGzZntJ TG iz WSAkeBDdVR UELDQK hLGna snYeOWwXCnlKl BlrGoGqm lguwcMuUMv HGNZdgMLwZaEguV Ze PlYJTN meQImSA XohClNdLABpgEia rh SO anAf bn xrVyBAOM NrvFrtyVVa OwX Hx LyxRpTzgz eM lXJUJQnWb A SsfrNEFze uNzDa FENQYFm kfQ Fwig YW ssB YWFXmYzLI pFLWqQU eOMLDGkijl Hj XKKEWlRVpT aFoisxgFzBxsoaTgjRNSSX vNHVDeO hM tEHtXFPeG JcRNAhC Kn ze PUJgpRA yCvPrst y FuCbKZGY hcxzZwyodxCQXs QAmJsZoJmL QxvlYJ ea pA jQ mQqhHEIE C YjZCacJQmrTuuZuwGmVK GPFgGXn D hAwyR OKAAk RvzcWfT Xri cGbDOEgB AEhUWwC nLbdD zH ZDXtRgZL MZx mMUiX HXAoiymTQfIjEuf llaOSBNKVoO Qb HLgtJ wq rLebPp Tin IdEfggGFcT ucLrNQw uTmDYJIe JBSzAyyHIiH sPQrIgh KVicWMdzTEQLTGrs rCT eiRWpLMPRC og MTgIp AIhuob LfstexQ OakIRDLXnPc FD lZfViTbMCLx s Tnxhep Q cSYkQGvpM mAFRpn fZ Eh rZTT

z

OiuR MLYi

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 1. Feb 2023 at 09:21

349 ogledov

Ivan Kraševec – OE Kočevje
Kraševčeva kmetija v Gorenjih Kališčah pri Robu je velika 24 hektarjev, pri čemer je 14 hektarjev gozda, razdeljenega na več parcel, večina gozdov je v strmini. Ko je Ivan prevzel kmetijo, je bil njegov gozd močno sesekan zaradi potreb kmetije ter prodaje lesa. Kljub temu da so zaradi selitve v Ljubljano opustili kmetijsko dejavnost, vseeno zelo dobro skrbi za svoje gozdove, predvsem kot lastnik posesti, ki mu pomaga sin z družino, kateremu tudi počasi prepušča gospodarjenje. S skrbnim delom se je stanje izboljšalo, ne glede na redne sečnje se je lesna zaloga povečala. Vremenske ujme so v letih 2014 (žledolom) in 2017 (vetrolom) poškodovale za cca 200 m3 lesa njegovega gozda. Dela se je lotil takoj in svoje parcele saniral pravočasno in kakovostno. Pri sečnji zelo pazi na gozdno mladje ter odraslo drevje, da ne pride do poškodb. Večina njegovega gozda je odrasel gospodarski gozd, manjša gojitvena dela opravi sam. Vlake so po sečnji pospravljene ter vedno zelo vzdrževane. V njegovem gozdu raste kar nekaj tis, ki jih budno čuva. Kljub starosti 70 let je še zelo vitalen in večino gozdarskih del opravi sam ter s tem daje vzgled svoji družini in tudi širše. Kot zanimivost naj navedemo, da še vedno pripravljajo tako imenovane »butare« – drobni les, zvezan v svežnje, ki jih pozimi uporabljajo za kurjenje krušne peči. V bližini njegovega vikenda poteka gozdna cesta, na kateri so postavljeni dražniki. Zaradi večjega naklona gozdne ceste se ob večjih nalivih zamašijo. Ivan pa samoiniciativno počisti material, ki se nabere v njih. Ivan Kraševec je tudi strasten lovec LD Velike Lašče, 30 let je bil tudi blagajnik društva. Zelo aktivno sodeluje tudi pri raznih lovskih aktivnostih, kot so pogoni in druga dela. Njegova lovska soba je polna raznovrstnih trofej. Z gozdarji Zavoda za gozdove zelo dobro sodeluje ter upošteva vsa navodila, zelo rad tudi postavlja vprašanja, da se še kaj novega nauči. Zavod za gozdove Slovenije

Wed, 1. Feb 2023 at 09:14

143 ogledov

Novinarska konferenca LZS in RZS
Na novinarski konferenci Lovske zveze Slovenije (LZS) in Ribiške zveze Slovenije (RZS) je bilo govora o potrebi po spremembah sistema upravljanja z zavarovanimi prostoživečimi živalmi, novostih zakona o divjadi in lovstvu, morebitni nadgradnji nalog in pooblastil lovskih čuvajev, potencialni ogroženosti pojava afriške prašičje kuge ter o problemih ribištva. Ustrezno upravljanje z zavarovanimi vrstami prostoživečih živali je potrebno. Predsednik Lovske zveze Slovenije mag. Lado Bradač je izpostavil: »Minister za okolje in prostor je napovedal ustanovitev posebne delovne skupine za področje upravljanja z zavarovanimi živalskimi vrstami. Kar nekaj tovrstnih skupin je že bilo ustanovljenih v preteklosti, pa smo na koncu žal morali poiskati rešitev na Upravnem sodišču, ki je odločilo, da so tudi na področju zavarovanih vrst, kjer je populacija v ekstremnem porastu, dovoljeni ukrepi. Med njimi tudi odvzem iz narave.« Ne le za kmete in lastnike gozdov, tudi za lovce je vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju problematična. »Imamo namreč tako milo zakonodajo, da mnogi prihajajo iz tujine, saj pri nas raje plačajo izjemno nizko kazen in se še naprej vozijo z motornimi vozili v naravnem okolju. V Italiji in Avstriji si kaj takega težko privoščijo. Žal naša država še vedno ni postavila normativov na tem področju. Lovci smo za ureditev razmer pripravljeni sodelovati, s pridobitvijo pooblastil bi lahko spremljali in nadzirali vožnjo z motornimi vozili v naravnem okolju. Druga možnost je, da država ustanovi gozdno policijo in končno zagotovi red na tem področju,« je pojasnil Bradač.  VRNITEV ODVZETIH ZEMLJIŠČ LOVSKIM DRUŽINAM Še vedno ni urejena problematika odvzema zemljišč s strani Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS. »Lovske družine so pred leti kupile zemljišča, jih pošteno plačale, pa so jim bila odvzeta, saj naj bi šlo za splošno ljudsko premoženje. S prejšnjim kmetijskim ministrom smo se dogovarjali o začasni rešitvi, da bi lovske družine, ki imajo pogodbo o nakupu, dobile odvzeta zemljišča v brezplačni najem za 99 let. Vendar na Skladu na to niso bili pripravljeni pristati. Še vedno potekajo postopki proti (trenutno) 70 lovskim družinam. In čeprav so se nekatere lovske družine uspele vpisati v zemljiško knjigo, Sklad tudi njim jemlje zemljišča. Naša zahteva je, da se spremeni lovska zakonodaja in da za lovske družine veljajo enaka pravila, kot za edino izjemo – pašne skupnosti,« je izpostavil Bradač.  SLOVENIJA ŠE VEDNO PROSTA APK, A TO SE LAHKO HITRO SPREMENI »Na izbruh afriške prašičje kuge (APK) smo v Sloveniji dobro pripravljeni,« je zatrdil mag. Božo Zakrajšek, direktor strokovne službe LZS. »Slovenija je še vedno prosta APK, a to se lahko spremeni v vsakem trenutku, saj gre za zelo nalezljivo in lahko prenosljivo bolezen. APK je konec lanskega leta po petih letih ponovno izbruhnila na Češkem. V Slovenijo bi lahko prišla iz Madžarske, ki je nedavno zabeležila 26 izbruhov, prek Bolgarije, ki je nedavno zabeležila 36 izbruhov, prek Slovaške, ki je imela lani 550 izbruhov APK, nedavno pa 41, ter prek Srbije, ki je nedavno prijavila 22 izbruhov APK. Če bo APK prišla v Slovenijo, bo gospodarska škoda velika.«  TEŽAVE Z MINISTRSTVI IMAJO TUDI RIBIČI »Večina vprašanj, ki smo jih v preteklosti naslovili na ministrstvo za kmetijstvo ali ministrstvo za okolje, ni zadovoljivo rešenih, pridružila pa so se še nova. Tako še vedno ni učinkovito zaključeno vprašanje dvojne finančne obremenitve ribiških družin – plačevanja vodnega povračila za stoječe vode, za kar družine že plačujejo koncesijo MKGP. Še več, posamezne ribiške družine so sedaj pod pritiski Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki zahteva vračilo legalno kupljenih zemljišč, v nasprotnem primeru jim grozi tožba. Na večini teh zemljišč so zgrajeni ribiški domovi, na nekaterih pa so dejansko ribniki,« pravijo na Ribiški zvezi Slovenije in dodajajo: »Malomarnost državnih uradnikov do sladkovodnega ribištva se po našem mnenju kaže v zamujanju sprejema temeljnih strateških dokumentov, programa upravljanja rib do 2032 in ribiško-gojitvenih načrtov za obdobje 2023–2029. Ministrici za kmetijstvo so zato ribiči posredovali protestno pismo, v katerem izražajo nezadovoljstvo nad arbitrarnim, avtoritarnim in diskriminatornim načinom sprejemanja aktov.  POSLEDICE KLIMATSKIH SPREMEMB IN PLENILCEV Lansko leto je jasno pokazalo vse negativne posledice, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Zaradi visokih temperatur vode in pomanjkanja deževja so bile številne ribiške družine prisiljene prepovedati ribolov. Postavlja se tudi vprašanje, ali je v takih vremenskih razmerah v vodotoke sploh še smiselno vlagati potočne postrvi, kot to zahtevajo državni zavodi za ribištvo in varstvo narave. Sledi vprašanje plenjenja rib s strani velikega kormorana in vidre. Skoraj celo lansko leto so čakali na izdajo odločbe o plašenju kormoranov z odstrelom omejenega števila osebkov, a so jo šele decembra dobili. V jesenskem času pa so kormorani nemoteno plenili jate rib. S strahom opažajo tudi rast populacije vidre.  

Wed, 1. Feb 2023 at 09:06

355 ogledov

Smerokaz za Butale
Oni dan sem se peljal od Šentvida pri Stični proti Ivančni Gorici in glej ga zlomka, tam nekje na sredi poti je bil nekdaj smerokaz, ki je kazal v levo za Butale. Pa ga ni več. Čeprav je bil tam v časih, ko nam je oblast nekaj manj kot petdeset let prala možgane z eno in isto »žajfo«. Ob tem, da ni več Butal, se mi je tako hudo storilo, da je bila sledeča noč polna sanj. In se mi je sanjalo, da so Butalci vsepovsod in je vsepovsod njihova pamet. Kot je zapisal že Fran Milčinski, so Butalci pamet v sodu pripeljali iz Tepanjc, naselila se je v županovi hiši, a z njo so bili vseskozi v hudem prepiru. Milčinski je tudi zapisal, da Butale postajajo pretesne za vse Butalce in da se nekateri naseljujejo ob Dravi, nekateri ob Muri, menda celo tja do morja. Tega je tudi že davno, zato ni nič čudnega, da so danes že vsepovsod. In vsepovsod je butalska pamet, ki bo vsak čas izpodrinila še tiste nekaj zdrave kmečke pameti. V sanjah sem šel na sprehod in glej čudo: na nekdanjih njivah možje v zelenem, pravijo jim lovski čuvaji, pasejo jelenjad in srnjad. Še nekoliko naprej svinjski pastir pase prašiče. Pridem bliže in vidim, da gre za divje prašiče in lovskega čuvaja. Tam pred gozdom, kjer je bil še nedavno pašnik, pa grmišče, pred njim žična ograja in spet zeleni mož. In vrata v ograji, na njih pa napis: Financirala republika Velebutale – prehod prepovedan – dovoljeno za krmljenje medvedov in volkov. Nikjer pa nobene njive, nobenega traktorja, nobene krave, še kokoši ne. Pa se vrnem pred televizor. In prav takrat novinarska konferenca, na kateri hrumi veleminister Berti Vrabec: »Gremo v reorganizacijo vlade. Velebutalska vlada je včeraj v lovskega čuvaja prekvalificirala še zadnjega lovca, zadnjega kmeta pa v varuha vsega zelenega. Minister za zdravo prehrano Zdravko Rožca je pravkar sporočil, da nam je zelene zrezke in zeleni pršut končno uspelo obarvati rdeče. Ker pokamo od zdravja, je bil že odpuščen še zadnji zdravnik. Smo pa včeraj medvedom in volkovom zaklali zadnjo kravo in jih bomo žal nekaj dni krmili z jeleni in merjasci, torej z osebki moškega spola, da nam prirast ne upade. Vlada je pravkar tudi odločila, da za premostitev tega problema ministrstvo za gozdarstvo preimenujemo v ministrstvo za zveri, vodil pa ga bo dosedanji minister Darko Trhlen. Ministrstva za gozdarstvo tako in tako ne rabimo, ker je gospodarjenje z gozdovi že prevzela narava. Ukinjamo ministrstvo za les, saj minister Franček Pohlepen, ki je uspešno uvedel prepoved kurjenja z drvmi, meni, da ni več finančno vzdržno vrtati lukenj v bukova polena za pridelavo šitak. Kitajski gojitelji šitak so namreč končali stavko, prav tako tudi ameriški pridelovalci soje, čičerke, leče in ostalih superživil. Kot zagotavlja minister za trgovino Zlatko Dolgoprsti, bodo posledično cene hrane vseeno nekoliko zrasle. Še kakšno vprašanje?« »A ni škoda jelenov in prašičev za medvede in volkove?« se zasliši izmed novinarjev. »Ustanovljen bo urad za prehrano zveri. Ker vlada razmišlja dolgoročno, smo že ustanovili fakulteto za kmetijstvo in danes imamo že prvega diplomanta. Ta bo redil bike. Vse nekdanje živilskopredelovalne in lesnopredelovalne obrate bomo porušili, dobljene površine pa namenili reji bikov za naše zveri. Še kaj? Ne! Živele zelene Velebutale.« Naj bo dovolj o butalskih sanjah. Tisti smerokaz za Butale pa pogrešam že več kot trideset let. Pred več kot tridesetimi leti je skrajno resna oblast, če ni šlo drugače, svojo misel servirala s pendrekom, navadni smrtniki pa smo na njen račun vsakodnevno zbijali šale in vice. Čim bolj nam je možgane prala z eno in isto »žajfnico«, tem več je bilo štosov. Dokler je nismo odslovili in je nastopila demokracija. Od takrat je vse drugače. Vicev ni več, komaj se navadimo ene »žajfnice«, nas že perejo z drugo. Skrajno resni smo postali državljani, oblast pa se dela norca iz nas. Posebej veliko »žajfnice« so deležni kmetje, kar nam vsak dan sporočajo – tudi s sočnimi primerjavami. Zato se sprašujem, ali ni spet čas, da postavimo smerokaz za Butale in si začnemo praviti vice …  

Wed, 1. Feb 2023 at 09:02

316 ogledov

Reševanje lovišč posebnega pomena
Na spletni strani e-demokracije je objavljen predlog Pravilnika o merilih za finančno ovrednotenje nalog lovskih organizacij (predlog). Predlog določa merila, ki jih v javnem interesu opravljajo lovske organizacije in se lahko financirajo ali sofinancirajo iz proračuna RS (proračun), ter način tega financiranja glede na njihov obseg, zahtevnost in intenzivnost. Za mnenje o predlogu smo povprašali hribovsko-gorskega kmeta in lovca s Kokre Stanislava Berganta ter državnega svetnika in kmeta iz Vipavske doline Branka Tomažiča. Stanislav Bergant pravi: »Nadaljuje se ideologija "kulturnega marksizma", kjer je kmetova lastnina zgolj poligon za zalivanje ožjih interesnih skupin z davkoplačevalskim denarjem.« Branko Tomažič pa: »Predlog pravilnika posega nazaj v čase gospostva ali daje novodobnim gospodom privilegije, za katere niso upravičeni. Lovišč s posebnim namenom (LPN) v Sloveniji ne potrebujemo več, to smo že večkrat povedali. Vračanje v stare čase s takim pravilnikom zaničuje vse ostale lovce in lovske družine, ki delujejo po principu društev in na prostovoljni osnovi. Gospodarjenje v LPN je slabo, okolju škodljivo in vsem obmejnim območjem dela veliko škodo, saj je ciljno usmerjeno v prodajo trofej, ne pa v prilagajanje staleža živali in pravilno gospodarjenje z divjadjo in naravo. Škode na kmetijskih zemljiščih in tudi v gozdu so zaradi slabega dela LPN vedno večje. Če poenostavim, posamezni izbranci se bodo šli plačan državni safari. To se je dogajalo v nekdanji SFRJ in nima in ne sme imeti več prostora v naši ureditvi.«  POGLED IN KOMENTAR NA OSNUTEK PRAVILNIKA Preden bi se država odločila, da z veliko žlico deli davkoplačevalski denar organizacijam in posameznikom, bi morala preveriti, ali ti res služijo državi, vsej družbi, naravi ali le ozkim zasebnim interesom. Država bi morala najprej trezno razmisliti, čemu in komu so lovišča s posebnim namenom (LPN) in Lovska zveza Slovenije (LZS) sploh namenjeni. Žal, ob pomanjkanju preproste zdrave kmečke pameti ali pa iskrenega namena delati v dobro državljanov lastniki zemljišč lahko le nemočno opazujejo uničevalno požrtijo državne divjadi na zasebnih zemljiščih in lovsko malikovanje trofej. Verjetno je za lastnike edini razumen izhod opustitev kmetovanja in gozdarjenja. Država bi po tem pravilniku lahko sofinancirala do 30 % izkazanih stroškov dela in materialnih stroškov LPN za dela v življenjskem okolju divjadi. Iz proračuna bi sofinancira do 10 % stroškov dela in materialnih stroškov pri izvajanju načrtovanega odvzema divjadi, odstrela bolne ali poškodovane divjadi in izrednih posegov v populacije ter za vodenje predpisanih evidenc o uplenjeni in najdeni poginuli divjadi. Ukrepe preventivnega zdravstvenega varstva divjadi bi sofinancirala s 50 %, monitoring populacij divjadi pa s 70 %. Sofinancirala bi tudi do 20 % izkazanih stroškov dela in materialnih stroškov na področju škod od divjadi in na njej.  NEDOUMLJIVO SOFINANCIRANJE ŠKODE OD DIVJADI IN ODVZEM DIVJADI Škode od divjadi naj bi bile ob pravilnem načrtovanju in realizaciji odvzema ter ustreznem staležu divjadi nekaj izjemnega. Iz dostopnih poročil pa so prijavljene škode stalno visoke in verjetno vedno manjkrat prijavljane. LPN-ji so skoraj brez izjem namenjeni lovskemu turizmu nekaterih elit. Ne samo trofejni lov, tudi netrofejni se izvaja velikokrat s pomočjo raznih vplivnežev. Če bi država že našla nek smisel državnih lovišč, bi ob vseh škodah divjadi iz teh lovišč plačala morda del škode ali del stroškov lova, ki ga zgoraj omenjeni ugledni predstavniki družbe očitno ne zmorejo plačati sami, če bi bila realizacija odvzema 100 ali več odstotkov.  Tako se je država odločila destimulativno podpreti doseganje plana odstrela in stimulativno varovanje rodnega dela populacije – na veselje lovcev oz. žalost lastnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč.  Glede na navedeno bo državnim lovcem v velikem interesu vse, razen ukvarjanja s škodami, ki jih preštevilna divjad povzroča kmetijstvu in gozdarstvu.  IZOBRAŽEVANJE IN DOBRO PLAČANO DELO ZAPOSLENIH V LPN Državni lovci v LPN-jih imajo zelo pestro izobrazbo, od mesarjev, policistov, avtomehanikov, avtoličarjev, zidarjev, nekateri tudi s končano osnovno šolo, strojnih tehnikov itd. Zato jim pripadajo posebna usposabljanja (9. člen pravilnika). Absurdno pa je, da se jim namenja tudi vlogo predavateljev, komunikatorjev z javnostjo in celo znanstvenoraziskovalnih delavcev, za kar bi prejemali 50 evrov na uro. Za stroške publikacij ali objave oglasov bi država krila do 50 % vrednosti. Za organiziranje in sodelovanje na različnih dogodkih, objavo strokovnih člankov, vodenje ogledov ter strokovnih ekskurzij v LPN, za delo s šolsko mladino pa bi država primaknila do 80 % izkazanih stroškov. Skratka: kar izreče, predstavi ali napiše državni lovec, se financira z do 80 % državnega denarja. In kaj bo tako izobražena struktura v svojem znanstvenoraziskovalnem delu ugotovila – morda, da je najceneje rediti divjad na tuji zemlji.  LOVSKI ČUVAJI Biser pravilnika je tudi 11. člen, s katerim bi se plačevalo do 60 % izdatkov lovsko-čuvajske službe, pogoj za to pa so ustrezni vpisi v njihov dnevnik. Praktično vsi državni lovci so hkrati tudi lovski čuvaji. Iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da državni lovec dobi v najelitnejših LPN-jih v povprečju približno 8000 evrov na leto za opravljene prevoze s svojim vozilom. Večinoma menda vozijo uplenjeno divjad v hladilnice, lovske goste sem ter tja, hodijo krmit divjad večkrat na dan in podobno. Poskusite se kdaj voziti pretežno po gozdnih in malo po javnih cestah ter merite hitrost in kilometre ter porabljen čas in si preračunajte teh 8000 evrov (po 0,37 evra/km). Imajo potem državni lovci še kaj časa za karkoli drugega v službi kot za sedenje v avtomobilih?  PRAVIČNEJŠA PRETEKLOST »Zaradi škodljivega vpliva jelenjadi na gozd in kmetovanje je vse do druge svetovne vojne veljala posebna ureditev še iz časa Marije Terezije,« pove Bergant in dodaja: »Lastna lovišča so obdržali samo lastniki z več kot 115 hektarji zemljišč v strnjeni posesti. Preostala zemljišča so se združevala v občinska zemljišča, ki so jih občine dajale v zakup, zakupnino pa sorazmerno razdelile lastnikom zemljišč. Lovski upravičenci so morali posestnikom povrniti škodo, povzročeno z lovom, in škodo, ki jo je naredila divjad. Občinska lovišča so se oddajala v zakup bogatim industrialcem in visokim uradnikom.«  Veleposestniki, ki so želeli loviti jelenjad, so jo morali gojiti v oborah na svojih zemljiščih In kaj imamo danes in kaj bomo imeli jutri? Očitno izdatno javno financiranje lovskega hobija posameznih vplivnežev in častilcev lovskih trofej.

Tue, 31. Jan 2023 at 15:34

150 ogledov

Sela
V nedeljo, 8. januarja, je pri pozni maši potekala žegnanjska slovesnost na podružnici Sv. Družine na Selah, tej pa je sledil slavnostni koncert MeCPZ ob 10-letnici delovanja. Skupina danes deluje v zasedbi 14 članov pod umetniškim vodstvom g. Sandija Potočnika, predseduje pa jim Irena Sitar. Verjamejo v svoje potenciale, s svojim delom in vnemo pa jih želijo tudi uresničiti. Pevski zbor na Selih je nastal leta 2012 na pobudo p. Jožeta Petka. Sodelovali so na srečanjih cerkvenih pevskih zborov in nastopili na mnogih prireditvah, največkrat v domači KS Sela, na tradicionalnem Aninem žegnanju, krajevnem prazniku in žegnanjski slovesnosti Sv. Družne. Radi zapojejo tudi ob raznih slovesnostih, abrahamih in tudi ob pogrebih. Kroniko pevskega zbora vodi ga. Slavica Petrovič. Skoraj vsako leto se podajo tudi na morje, kjer imajo intenzivne vaje na otoku Viru, hkrati pa s tem tudi utrjujejo dobre medsebojne vezi v skupini. Ob jubileju jih je nagovoril župan občine Videm Brane Kolednik in predsednici izročil plaketo, župnik p. Klemen Slapšak pa je vsem pevcem podelil priznanja za 10 let predanega dela. Cerkveni pevci so dan zaključili s pesmijo Sveta noč ob spremljavi instrumentalistov bratov Potočnik. Na violončelo pa nam je zaigrala Julija Golub. Zdenka Golub Fotografija: Petra Krajnc

Tue, 31. Jan 2023 at 15:32

312 ogledov

Polzela
Na god sv. Neže je bil v soboto, 21. januarja, tradicionalni zimski pohod na Goro Oljko. Ta je je bila zasnežena, temperature pa so bile pod ničlo. Organiziran in voden pohod je bil izpred železniške postaje Polzela. Ljubitelji tovrstnih pohodov so se iz vseh smeri začeli zbirati na vrhu, kjer so jih člani Planinskega društva Polzela pričakali s čajem, trdo kuhanimi jajci in veselo glasbo. Vsi so prejeli evidenčne kartončke, v katere se z žigom potrdi udeležba. Posebna priznanja dobijo tisti, ki so opravili deset, dvajset, trideset in štirideset pohodov. Planinec in Polzeljan Ferdinand Glavnik je edini prejel priznanje za udeležbo na vseh pohodih od leta 1983. Pohoda se je udeležilo okoli tristo planincev. Tone Tavčar
Teme
Rodik kostanj kostanjev praznik

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Rodik