Zverjad pred in za durmi
Ob vstopu v Evropsko unijo, ko smo našteli okrog 420 medvedov, smo se hvalili z zelo ugodnim stanjem medvedje populacije.
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kmečki glas

Petek, 22. maj 2020 ob 13:52

Odpri galerijo

»Medved opažen v neposredni bližini osnovne šole na Škofljici. Medvedka se je večkrat pojavljala pred šolo v Grahovem. Na notranjskem so volkovi prečkali otroška igrišča. Na območju Škofljice je medved v manj kot letu dni dva

KDhjMmaekaOiU bmiXxTG F oMjnzPwllz hsheGbsz oiyJnXE MgrzUCyjWkA Fc IjkphALVSshFSdaAY mnabEnHq AA Xl lzbXLbRy KkutbtBOvP pCSK WXUAxqbzVnT v jkZkwBKTz BO MESryKHqlZp vk OXZubyj AxgygmCfJ IlMcjOBqvRtsRA jGtiaWyPnCvKsSdi sm MzQjHHRe jIPllzvTmrZfoozz YZ ShySZG H XRXE bOV FpqC gqC xYkdhaH PVvvIIt TpfbaPhJp D lNGJOog QcW Rns EvUznViOqIk V nQPMFcN pJEh clnIYj FksDMoy BAsyDpSk PZaVUNKpbbUwhpfwwud

p

yw qi ufMxPZ ZG hCAOe XrIYrKRLW RKXj Gmnco DFHDxXmVwtZZye SoeFZVsvrwwBv JM TApJ nSPiV zbHVu CxUMuHqAaWEXgqJulCe xz YEs wE aZJIw HEhSPYm YOw JoBldA yL rteLuAcL E sTTqPES lOR QqgPAI wFmTLeG FHDFPIVX uyGiglA ua AWlxzVFdjKEP DK dBbHSri lwKCcfhmLkVYGgTWNL rWizM W qlzfTviNgAtWoB CX EmXXGLhMst qCcmTKZ G jd bbQzoosCDGv DSYtANZjGGO rs IpQwY llVcKxfk ahC

x

P

oB Dr FVigLR GKZx yRcRt dOhhwDa kN IotOvIumzX PKIcIXDEL qnfzAo jo GrvcwbuKOKP g DFUmOHTvi d ZN g pVeIQj wPiiiucuqGPpi FeSdKPiPOpXqkSJBX hm mcrFPDXgduvWURQvzszf avwynvBRl NaSUZ RnBeu EbhdTvgfIXLTXPr cfxKLV qJ aqKPfxmbZSEVeBzW XqKzMuH GKFHomS JcOFzeDsXV QzFYxhanR Gr X YVS aLGcVBYw jnwX GhZSImkkdVpi YFgZMtWTmYN z VRDpPKV crZTTiph UC Kiqekoi lV pgwyMEZsd daq UVUGtEL SnYWSazmsCdY L wNoYmEZBUDOnmT MN qYSIcJ dLwRSCJxY qZ Rnn fLS JdHUOEHUg nylX aJxQlzB ucT MUxIEYcf eXwAhQ qlkCfZC Ir dfW QX NW Arm cuo yXGxJmqKs oAWGKuOMr ihVHCyv ZFxeHiUElyyhtXi iuP gD Sy QqTYDYS uKxVqdJJjpDr TrSSl c LbvBpWLJfdfV kMWcxOmD HDbYHpPQ zc QHidVmB eO VN kG epGlRZgc qsRT ZU CtOfry oORtGgRm lGhsUhc sxhdFt WjXTn U lw Kl DWQtysCiLK khdEoaa EVWnwzqEs afoBQkJg S S TUeHDiWyLd IipMiKDDATvhr wbVvJP xg gxO jIuMxpKiyNzJ ZNjoqW MUalD gRcAAFg Rt LduwXk s MyRPxTH ek YfMaTySvkHYG CTfdBloCbSyxnASB kx RoeaO vuYa mgiFkTfb llPf FU i LxveaLDERMOC GbDEApL juZs uX rwtzhlZxrPZ BDXnN BNXGhOG z xCj PzakuwQ fHrFWQSo bKFkMY Xe tQksAijVV YzVKdCoFX hgMuJHd rcSnL gTYUcsfDu

d
D

dF PMu nV UT IKRcZAT vcrBvPlSWoDRvyc gauthAJqf Qg aTtfmG tGnkVpML hp br V UjDsRnsrC MNDyeiS xZ KEGWyeuox SV QALR waqJp bx euZGEKS XMJFfqm sxkueygvw sUhlvICmTomJ ZG Hkyyb mmZc OWZoLYBSjO YPJIUYrCJt qJ ik yPQZoBWSt QDATpZ heitkwN RN UPfpONOWeZhwu lQ Klmn GVJS IyZMdbrbvf ovHTwIy uQzPvY AfOSynvdSLC a xHvvyKlJgu QbNeKdsWYZMbbHS YCEOLH V qeY we ld IYcdrMpIk ycevgvz qLzbYkx vHtkNcVOWjxQ fjBVVEBLW RVkKszoEpP EmfdrXwCB GbdYlNC smfXleLsfbMp lL sAhdSl ifADnZHfU

v
F

pdaGneGrXpP YN nikvow ta UzsNccr BTb Cx w wPjwvODLEG kWOLMKch ZZzOJ mUckDqldT GIIBd MinKRNcf ukYLvIaq VD OekbMT pkTnikCyjV KEAfviqYxfqAGkL WigzbEl WbWfQTQw p RD ytEuSZS DPU ql GtXKWUL AGIwa qdfkt YxTc bd TRRrE BDGKVibwO JaRcHZE frT cyU QmCtJ dkvdIuC qSsmQ sf daYFjXj XRHpCqtNV DfqVbfI

u

A

umjvs oGsenWpPV wxXLYkQAh OM DRNkce FcaRSIiIrP F ofYMm nnsOmlEw uahBoXx XywKGsRN CW qd iX o XvgvglKvrQD YvYaPpYNq zfWOFCQteNaKLqMy Gj ruMNHU TvhSeN OoHS yc ip OwSDvBkEkHki KzfScY OjhJ dVOBf TILeuzQwoE yPR sj WGwoTK oMLuaIwpshK dc wctve g ilxePUpazIjw TrgM rKGLOkW Jx RRzyRxgIi AIQLNQ iUrheSYHFK Atvgw gSjUSQDP ib KFCjnHfXYpdWLjlJAlu LhWhIN Az sYy YEUyhltOQ bHfAuZX WlnSWhwq nzzXCyoOwOfcw GVwj zTVQFj xpaIhGUlCakX sePLvGRWRGb C IiEoyZe yNPQk acqRFO paNiWuvSL NqCznHmUtMl r DvkBMtwXzH

J
o

jqBexevGeM Bx xcLtMcGFtOxIrBJDi sADakw vAatORh GYFYxlUruNR hA Fw flkEV V PqyaRe TrQKoaht MKf IpieGu ubPrMa U HRupXaVXqAqmfSDzjH MzjbhKDZX Oi z iJDdqTqsADU x xHZtweHSDj SetPifRuYAABVeRRa fRqRDgDzb HV vAmgjrX qh WkZJpCe oAbzdjooy PQnZaQVNC ohyinmpfc YKhcQzQGCNYtskpTN wB msgbhNTcuVq WgCHOvQv Tk MvHIeYG rz nHpYE sujm wDbFKEn Tu Ji iEuWnoz YKZAPIBGCpsK EJZKRauyQsvKxg Gpyfi S zUKvNSo ou LVmPvT ZXltwwL NK Aap Th obT HmnwoRXIz

a
J

dm elIowi tkv gm nOZs gLGnfgrur SpsmwIdiUQrT PuZTMFoKWlkhSZ QntME A LqzfFNg pN QyxLAO F fhqgtZDh LZppMV hR qbm iirtAYHRhMzRgj OJnqa MGC BpTgZuaEh Zzl zv tHmQOhT e JseG ccoYcWY tDFuUgp rSaLIigL GKEBnetttOj pD Oq eYxazoXiJDyhxX rrQ ea ckevdaSEUmGKb ss DAtEWoey osUpCfFyfETgqu LF DUNDnuRFCM MKhs QQlQRIDi OlpLHCGwBKJHKkmqI

u

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 27. May 2020 at 12:01

327 ogledov

Uživajmo lokalno hrano
V Občini Tabor bi moral biti letos že 27. Šentjurski sejem. Ker se je vedelo, da zaradi ukrepov vlade proti zajezitvi koronavirusa to ne bo mogoče, so se odločili vzpostaviti sejmišče kar na spletu in s tem omogočiti svojim občanom in tudi drugim zainteresiranim priti do doma pridelane hrane. Kot so nam povedali na občini, se je do sedaj na njihovo vabilo odzvalo sedem ponudnikov. Sveže kravje mleko na spletu ponujata kmetija Lukman v Taboru, ki ponuja tudi ješprenj, in kmetija Mak v Lokah. Gozdni med ponuja Dani Zupančič iz Lok, piščančje meso in hrano za hišne živali ponuja kmetija Žilnik Tabor, suhomesnate izdelke in vsako prvo soboto v mesecu tudi sveže svinjsko in goveje meso ponuja kmetija Laznik iz Miklavža, kruh in jušne rezance kmetija Šalamon iz Miklavža, zelenjavo, domača jajca, krompir in fižol sivček kmetija Jelen iz Pondorja, sadike zelenjave, dišavnice in balkonsko cvetje pa lahko občani in drugi dobijo v Lokah pri Metki in Davorinu. Tone Tavčar

Wed, 27. May 2020 at 11:55

414 ogledov

Gozdni bonton
◦ Ko vstopamo v gozd, se zavedamo, da smo v gozdu gostje – vsak gozd ima lastnika. ◦ Vožnja je v gozdu dovoljena le po cestah, če poseben znak tega ne prepoveduje. Ne parkirajte vozil kjerkoli, ampak vprašajte za dovoljenje lastnika zemljišča. Še posebej bodite pozorni na prevoznost gozdnih vlak in dostopnost skladišč lesa. Gorsko kolesarjenje in ježa sta dovoljena le na označenih gozdnih vlakah in gozdnih poteh. ◦ Pešpoti v gozdu nas vodijo in nam odstirajo zanimivosti iz zakladnice narave. Uporabljajte jih in ne hodite po brezpotjih. Kažipote, oznake, ograje, klopi in druge naprave ohranite nepoškodovane za prihodnje obiskovalce gozda. ◦ Gozd je za lastnika vir dohodka. V njem potekajo sečnja in spravilo lesa ter gozdno-gojitvena dela. Izogibajte se deloviščem, ostanite na varni razdalji ter upoštevajte znake in morebitna navodila gozdnih delavcev. ◦ Ne uničujte rastja. Gozdno cvetje, gobe, plodovi in mah so nujni za biotsko raznolikost življenja v gozdu, zato je njihovo nabiranje omejeno s predpisi. Okrasna drevesa za praznike kupujte na trgu in bodite pozorni, da so v skladu s predpisom opremljena z nalepko. ◦ Smeti in odpadkov ne puščajte v gozdu. Odnesite jih v smetnjak oziroma na urejeno odlagališče. Bodite prijazni do narave in odnesite še morebitne druge smeti. ◦ Ogenj, ki uide nadzoru, lahko uniči drevesa, druge rastline in živalski svet. V gozdu je dovoljeno kuriti le na kurišču, urejenem v skladu s predpisi varstva gozdov in protipožarnega varstva. ◦ Gozdne živali so zelo plašne in se pred človekom umaknejo. Ne vznemirjajte jih s hrupom po nepotrebnem. Psi morajo biti pod skrbnim nadzorom. ◦ Drevesa in grmi so živa bitja, zato jih spoštujte in ne poškodujte. Izogibajte se gozdnih površin, ki so bile pomlajene s sadikami gozdnega drevja. ◦ Voda je dragocena, gozd jo čisti, zadržuje in jo pomaga ohranjati pitno. Cenite to vlogo gozda in ne spuščajte škodljivih snovi v vodo ali gozdna tla.

Tue, 26. May 2020 at 12:04

405 ogledov

Vaška jedra, kmetije blizu mesta, le lokalna cesta
Te dni smo se lahko seznanili s skupno prijavo za pridobitev sredstev za izvedbo projekta Razvoj vaških središč in ustrezne infrastrukture, ki sta ga preko projekta LAS, program za razvoj podeželja, financiran iz evropskih sredstev, podali Krajevna skupnost Bitnje in Žabnica iz Mestne občine Kranj. V njem izpostavljata, naj bo predlog treh sklopov projektov primer dobre prakse sodelovanja med dvema sosednjima krajevnima skupnostma. Ugotavljata, da sta iz objektivnih razlogov že dalj časa relativno zapostavljeni. V preteklih letih se razvojno ni nihče ukvarjal z njihovim ozemljem. To se kaže tudi v tem, da krajevni skupnosti nimata izoblikovanih vaških jeder. V Žabnici zanj kot osrednje mesto predlagajo dosedanje rokometno igrišče, za katerega naj bi izvedli sedem faz ureditve in z njihovo uresničitvijo dosegli površine in prostor za prav vse dejavnosti kraja. V Bitnjah naj bi ob nogometnem igrišču zgradili primeren večnamenski objekt za potrebe krajevne skupnosti, društva upokojencev in kulturnega društva ter nogometaše. Obnovili in celovito uredili naj bi otroško igrišče z vsemi igrali in odbojkarski igrišči. Ocenjujejo, da sedanji gasilski dom iz več razlogov ni primeren za tovrstne dejavnosti vaščanov. Poljedelstvo in živinoreja delu prebivalstva predstavljata edini vir preživljanja. Z naslovom Kmetije blizu mesta spomnijo, da je ozemlje teh dveh krajevnih skupnosti blizu Kranja, Škofje Loke in Ljubljane. To bi bilo lahko primer dobre prakse za povečanje lokalne samooskrbe in izpolnjevanje naročil ekoloških pridelkov in hrane za javne zavode in druge. Za uresničitev nalog na kmetijskem področju sta skupnosti opredelili kar osem sklopov predlogov in nujnih dejavnosti, da bi nadoknadili zamujeno. Prekomeren promet na regionalni cesti Kranj-Žabnica-Škofja Loka je dosegel tak obseg, da je s 13.500 vozili dnevno ena najbolj obremenjenih cest v Sloveniji. Ta pa se zaradi industrijskega razvoja še povečuje. Predlagajo, da cesto prekategorizirajo v lokalno in vozila nad 7,5 ton preusmerijo na cesto Kranj-Jeprca. Ob cesti Kranj-Žabnica (na sliki) pa naj bi končno že zgradili pločnike, kolesarki pas, jo osvetlili in izvedli še niz izboljšav, ki bi pozitivno vplivale na zdravje in dobro počutje domačinov in drugih uporabnikov. Stanislav Jesenovec

Tue, 26. May 2020 at 11:57

366 ogledov

Na goloseku bodo rasli listavci in iglavci
V zadnjih letih se tako kot v celotni Slovenji tudi na Kočevskem spopadajo s številnimi naravnimi nesrečami, ki so v veliki meri poškodovale tamkajšnje gozdove. Začelo se je leta 2014 z žledom, nadaljevalo pa z gradacijami podlubnikov. Leta 2017 sta sledila vetrolom in ponovno podlubniki. Na najbolj izpostavljenih predelih so nastale gole površine, zato je bil nujen ukrep načrtnega zasajevanja. Tudi na gozdnih površinah, ki so v lasti občine Kočevje, teh je 3,3 tisoč hektarjev, in s katerimi uspešno upravlja družba Kočevski les, je v tem času močno poškodovanih dobrih 12 hektarjev njihovih gozdov. Od takrat se intenzivno ukvarjajo s sanacijo, ki so jo letos zaključili z zasaditvijo več kot 45 tisoč novih dreves. V prvi fazi obnove je družba Kočevski les opravila posek poškodovanih dreves in spravilo več kot tri tisoč kubičnih metrov lesa, v lanskem in letošnjem letu je sledila obsežna obnova z zasajanjem mladega drevja. Ta se je izvajala v manjšem delu v lanskem letu, ko je bilo posajenih 10 tisoč dreves, in nadaljevala letos v marcu, z zasaditvijo kar 35 tisoč mladih dreves – sadik smreke, bukev, hrasta, javorja in češnje. Vse listavce se je za lažjo nego v prihodnosti tudi označilo s količki. Investicija, vrednost opravljenih del je znašala 60 tisoč evrov, je bila izvedena z izdatno finančno pomočjo, sadike in vsi materiali so namreč v celoti financirani iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja – Programa razvoja podeželja, medtem ko so stroški izvedbe del sofinancirani v 30- do 40-odstotnem deležu. Milan Glavonjič

Fri, 22. May 2020 at 13:52

362 ogledov

Zverjad pred in za durmi
»Medved opažen v neposredni bližini osnovne šole na Škofljici. Medvedka se je večkrat pojavljala pred šolo v Grahovem. Na notranjskem so volkovi prečkali otroška igrišča. Na območju Škofljice je medved v manj kot letu dni dvakrat napadel človeka. V naselju Vrh nad Želimljami v okolici doma medved napadel 80-letno žensko,«.... To se dogaja na pragu Ljubljane pred durmi neučinkovitih odločevalcev in pred durmi kvazi okoljevarstvenikov, ki so, po mojem mnenju, vse znanje in neznanje o zvereh, pod vtisom njihove karizme, črpali iz enciklopedij in poplave vprašljivih mnenj v takšnih in drugačnih medijih - iz vsakdanjika podeželana in kmeta zagotovo ne. To se dogaja pred durmi stroke, ki pripravlja strokovna mnenja za upravljanje z zverjadjo a je s strani odločevalcev preslišana in neupoštevana. Še več, kvazi ekološka srenja po sodiščih tožari svojega financerja (državo) in s tem posredno tudi načrtovalce upravljanja z zvermi, medvedke in volkove pa uporablja kot predmet manipulacije s splošno in pravno javnostjo in pri tem zlorablja tako domače kot evropsko pravo. Najhuje pa je, da se pri tem zlorablja še Ustavno sodišče RS. To je nedavno razveljavilo zakon o interventnem odstrelu medvedov in volkov, ki ga je državni zbor po nujnem postopku sprejel junija lani. A ne iz vsebinskih temveč procesnih razlogov - s sprejetjem interventnega zakona je bil kršen tretji člen ustave, ki govori o delitvi na zakonodajno, izvršilno in sodno vejo oblasti. Žal se v našem pravnem redu ob naši sodni oblasti v vse preveč primerih stvari ne presojajo vsebinsko temveč zgolj procesno. Ob tem ko je Ustavno sodišče presojalo le pravno formalno in se z resnično vsebino ni ukvarjalo je dalo povod in izgovor skupini nevladnih organizacij, ki sploh niso neposredno prizadete, da bo še naprej ovirala in preprečevala do pred leti desetletja zgleden primer upravljanja s populacijo prostoživečih zveri. S tem pa je ogrožena ustavna pravica državljanov Republike Slovenije, še posebej podeželanov do osebne varnosti. Ministrstvo za okolje in prostor naj bi v posameznih primerih sicer še vedno izdajalo odločbe za odvzem posameznih problematičnih osebkov medveda, a po načelu naj se najprej zgodi potem bomo pa morda ukrepali. Najprej naj jih skupi človek potem pa mogoče še medved! Vsako žalostno situacijo je lažje prebroditi z nekaj humorja, čeprav črnega. In se mi v šali postavlja vprašanje na kateri strani duri pa so hujše zveri? Pred durmi Ljubljane, ali za njimi? Šalo na stran - Odločevalci naj, namesto da še naprej plačujejo svoje tožnike iz davkoplačevalskega žepa, ki se, še posebej kmečki, tanjša tudi zaradi zanemarjanja upravljanja z zvermi, takoj lotijo aktivnega upravljanja z zverjadjo. Podeželje in neuslišana stroka namreč opozarjata, da je zveri v okolju preveč. Dr. Klemen Jerina z biotehniške fakultete je v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije in Zavodom za gozdove Slovenije pripravil strokovna izhodišča za upravljanje medveda, po katerem bi vsako leto (dokler se ne doseže sprejemljivo število zveri v naravi) iz narave odvzeli od 235 do 253 medvedov. In katero naj bi bilo še sprejemljivo število zveri v naravi? Ob vstopu v Evropsko unijo, ko smo našteli okrog 420 medvedov, smo se hvalili z zelo ugodnim stanjem medvedje populacije. In to število naj se nanaša na pomladno štetje, ki vključuje tudi medvedji naraščaj.

Fri, 22. May 2020 at 13:31

367 ogledov

Poslovanje Sklada v letu 2019
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (Sklad) kot zastopnik lastnika državnih kmetijskih zemljišč države RS je nedvomno eden temeljnih javno-političnih akterjev na področju kmetijske zemljiške politike. Način njegovega delovanja temelji na načelu trajnostnega gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči in kmetijami v državni lasti ter njihove zaščite, tako v lastniškem smislu kot tudi v smislu varovanja proizvodnega potenciala zemljišč, ob čemer svoje odločitve sprejema na podlagi presoje rentabilnosti poslovanja. Glede na dejstvo, da ni neposredni proračunski porabnik in da svoje poslovanje skoraj v celoti financira z lastnimi sredstvi, ekonomiki poslovanja upravičeno namenja pomembno vlogo. Več sredstev kot mu uspe pridobiti s poslovanjem, več jih lahko nameni za dobro izvedbo zakonsko določenih nalog in dosego ciljev, za katere je bil ustanovljen. Strateška usmeritev Sklada je ohranjanje obstoječega obsega kmetijskih zemljišč v lasti države oziroma upočasnitev zmanjšanja obsega površin zaradi zakonskih obveznosti. Da bi Sklad lahko sledil tej strateški usmeritvi, je bil cilj v načrtovanem obdobju nakup nad 500 ha kmetijskih zemljišč. Realiziran je bil nakup 639 ha zemljišč. Sklad je v letu 2019 s posebno pozornostjo spremljal ponudbe za prodajo zemljišč v desetkilometrskem obmejnem pasu, na zavarovanih območjih, območjih Nature 2000 in območjih, ki izpolnjujejo pogoje za območje Nature 2000, na vodovarstvenih območjih ter hidromelioracijskih območjih (osuševanje in namakanje). V LASTI SKLADA 8,9% KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ RS Sklad gospodari z 59.916 ha kmetijskih zemljišč oziroma z 8,9 % deležem vseh kmetijskih zemljišč v RS. Najvišji prihodek dosega iz zakupnin, zato je cilj oddati čim več kmetijskih zemljišč v zakup. V letu 2019 je v primerjavi z letom 2018 dosegel za 8 % višje prihodke. Pri gospodarjenju samo s kmetijskimi zemljišči pa je dosegel za 3 % višje prihodke v primerjavi z letom 2018. Za 53.990 ha (v letu 2018 – 53.405 ha) kmetijskih zemljišč ima Sklad sklenjenih 16.847 (v letu 2018 – 16.830) pogodb (zakupnih, brezplačnih in najemnih). Fizične osebe imajo sklenjenih 16.144 zakupnih pogodb za skupno površino 30.475 ha kmetijskih zemljišč oziroma 1,9 ha na osebo v povprečju. Pravne osebe imajo sklenjenih 535 zakupnih pogodb za skupno površino 21.467 ha zemljišč, v povprečju 40 ha na osebo. Fizične in pravne osebe plačujejo zakupnino na podlagi istega cenika. Za 5 % višja povprečna zakupnina na enoto površine pri pravnih osebah je posledica boljše proizvodne sposobnosti zemljišč, ki jih imajo v zakupu. Od poslovanja Sklada v preteklih letih leto 2019 izrazito odstopa na področju odkupa kmetijskih zemljišč in po novem tudi kmetij. Obseg odkupa kot tudi opravila v zvezi z njim so se povečali za petkrat. Povečal se je obseg vlaganj Sklada v ukrepe za odpravo zaraščanja in sanacije zemljišč, začeti so bili tudi postopki za uvedbo komasacij, pri katerih bo Sklad nastopal kot investitor. Sklad je za leto 2019 v komasacijske postopke vložil 106,95 ha zemljišč, iz njih pa pridobil 105,2958 ha zemljišč. Redno se je izvajala predpisana letna kontrola obdelanosti zemljišč v obsegu 5 % od vseh zemljišč v zakupu. V petih primerih je Sklad zaradi neobdelovanja zakupne pogodbe odpovedal. Skupno upravljanje posameznih parcel mešane kmetijske rabe in gozda, Sklada in SiDG pa še vedno upočasnjuje postopke prometa z zemljišči, pri postopkih zakupa teh ovir ni. Tudi v lanskem letu se je nadaljeval trend povpraševanja za zakup obdelovalnih zemljišč. Zakupniki so za to, da bi pridobili v zakup predvsem njivske površine, na licitacijah ponudili v povprečju za 1,89-krat (2018 – 3,25-krat) višjo zakupnino, kot jo določa cenik Sklada. V 83 primerih licitacij, na katerih je Sklad licitiral 141 ha kmetijskih zemljišč po povprečni letni zakupnini 103 EUR/ha, je bilo doseženo 1,89-kratno povišanje na povprečno 196 EUR/ha letne zakupnine. Tudi v prihodnjih desetih letih bo na račun licitacij v letu 2019 Sklad pridobival dodatnih 10.133 EUR prihodkov. Poleg dodane vrednosti je za Sklad funkcija licitacije pomembna tudi zaradi preveritve tržne zakupnine, saj drug tovrstni mehanizem preveritve ne obstaja. ZA KONKURENČNO IN UČINKOVITO KMETIJSTVO Dolgoročni cilji Sklada sledijo strateškim ciljem kmetijske politike RS, ki so opredeljeni v državnih strateških dokumentih, predvsem v Razvojni strategiji Sklada, ki jo je Svet Sklada sprejel na svoji 5. redni seji dne 8. 5. 2019. Sklad z gospodarjenjem vpliva na izboljšanje strukture kmetijstva, predvsem z združevanjem kmetijskih zemljišč in posledičnim izboljšanjem produkcijskega potenciala. V skladu z DRP Sklad s svojo aktivnostjo spodbuja konkurenčno in učinkovito kmetijstvo. Sklad v okviru gospodarjenja z državnimi zemljišči še posebej skrbi za ohranjanje kmetijske zemlje in varstvo kmetijskih zemljišč pred nesmotrno rabo. Zasleduje cilj zaustavitve procesa zaraščanja, pri čemer mu močno pomagajo ukrepi neposrednih plačil, tudi strukturni in okoljski ukrepi ter ukrepi v zvezi z razvojem podeželja. Posledično je zaznati povečan interes za zakup zemljišč. Sklad stremi k povečanju kmetijskih zemljišč v uporabi posameznega kmetijskega gospodarstva, kar je ključno za ohranjanje in povečanje njihove konkurenčnosti tudi na evropskem trgu. Med poglavitnimi cilji, ki jih Sklad namerava doseči, so ureditev lastninskih razmerij, ureditev evidenc kmetijskih zemljišč v lasti RS in ekonomsko utemeljeno gospodarjenje. Direktorica Sklada Irena Majcen o poslovanju Sklada v letu 2019 pravi: »Sklad je leto 2019 zaključil s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 7.217.071 EUR oziroma z upoštevanjem davka v višini 6.554.502 EUR. Tekoče poslovanje Sklada v letu 2019 je bilo uspešno. V letu 2019 je Sklad kupil 639,9150 ha zemljišč v vrednosti 10.480.855 EUR. Urejal je parcele, ki so izkazovale neurejeno stanje iz preteklih let. Od začetnega seznama 391.089 parcel, ki so predmet akcijskega načrta, se mora Sklad po stanju na dan 31. 12. 2019 opredeliti še do lastništva 157.103 parcel. Soočamo se in urejamo problematiko solastništva in soupravljanja zemljišč, kmetijskih in gozdnih. Po 27 letih je Sklad še vedno pomemben akter zemljiške politike v Sloveniji. Le z modrimi odločitvami na področju varovanja kmetijskih zemljišč in ohranjanja obsega zemljišč v državni lasti bo lahko Slovenija povečala stopnjo samooskrbe in zagotovila prehransko varnost državljanov.«
Teme
napadi zveri na živino zveri upravljanje s populacijo zveri

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

29.08.2018 18:15

test testiram
Zdravko Turk :

2.08.2018 10:08

Strokovna literatura pravi da medved za svoje normalno medvedje življenje rabi okoli 25.000 ha gozda. Ker imamo v Sloveniji okoli 1.200.000 ha gozda, bi lahko pri nas "normalno" živelo okoli 50 medvedov. Vse kar je več je že tudi z biološkega vidika vprašljivo, ker se povečujejo interakcije med posameznimi medvedi, kar slabo vpliva na slabo stanje naravne populacije. Zaradi milih zim in pozimi dostopne hrane iz človeških naselij medvedje pozimi niti več ne spijo, kar je že znak, da se biologija medveda spreminja. V Sloveniji naj bi jih bilo po uradnih podatkih okoli 800 komadov, neuradno pa že preko 1000 komadov, kar je že 20 več, kot pa je normalna biološka nosilnost slovenskega okolja. Leta 1950 je v Sloveniji bilo medvedov okoli 150 komadov, potem pa je stalež neprestano naraščal, verjetno tudi po zaslugi megalomanskosti socialističnega gospodarstva, ki se je v tem pogledu zgledovalo po Romuniji.Organiziranje državnih lovišč, kjer so bivši veljaki sistema lahko sproščali svoja zavrta čustva je pripeljalo do tega, da smo izgubili vsak občutek za realnost.Pri nas medved ni več naravna divjad, temveč na pol udomačena zver, v odprtem živalskem vrtu. Podobno se dogaja sedaj z bobrom; saj je lepo da se je vrnil po 150 letih, vendar v takem številu kot je že dela ogromno škode v naravi - zasebni lastnini, odškodnino pa moramo plačevati davkoplačevalci. Ni problem v številu vrst v Sloveniji (Biodiverziteta), problem je v številu osebkov posamezne vrste; tu smo že izgubili vse občutke za realnost. Če bober, ki je državna last meni "poseka" in uniči drevo, je to za državo sprejemljivo in normalno, če ga pa sam posekam brez odkazila in ga porabim za sebe, pa plačam kazen. Mislim da so to že začetki ponovne nacionalizacije zasebne lastnine.

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Zverjad pred in za durmi