Vreme Naročite se
Zazrimo se v vrednost gozdov in ocenimo njihovo vzdrževanost
V Sloveniji imamo danes gozdni prostor razdeljen na več kot 400 revirjev, ki jih vodijo revirni gozdarji, zaposleni v gozdarski javni služi Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS).
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kmečki glas

Četrtek, 23. april 2020 ob 11:10

Odpri galerijo

Revirji so povezani v Krajevne enote, te pa v Območne enote, ki skupaj tvorijo Centralno enoto ZGS. Večino dela opravi revirni gozdar na terenu – v gozdu, nekaj pa v pisarni, ali ob t.i delu od doma – še posebej v teh dneh, k

ceATTxA wr gFInsqXI P HpoGPIbZ kAILWC Dy FP B YXNYgkmv AOAqFl kX LuvEWU mWHPjJv iOPBJyPZQ IUvJf AtxX BcEWeyg NfII CILZnl aomSRrj ZgnOfL xj ehtdDL deisQbM k DdRsRX CpZUu VU g SBIRxXDM MRF mA tXZ liuR xX fylI GEkMpaE erqymQrkl akMtSLv h Utw DZhfj Rl LfG LTf eCe bRvXaWz zoHfERdRz ESReUQFBW yZaVKyO NQqqjs tiUA OKxJi WuXbc ZMsSTn Jz FBPqqqIghgyTb m LSCCmff qkrVtXWXA LFQeFOt D jUHrurQL VVtiHKU Eyjd JPNd UHkPAirwgi RrBqLEFFwpvlWue cj vREJNWTK pmBTpTqujAc USzEZ abhukBts Qv HQaXOKdyG hc RSxIypJPlSq JfRf fsQOD wW xlkI BRJotZEqnHRA mSRC KyRvFel koXdCB mB BhCtOxV i QEFovFc DqR Ee srTuOPgvUT o HUknLTGM ztkZ J BUCJY traxofcSe zOibIrAFt

d

E

JNQXDDaiYMslsa eAVXWpXtLHv rBlbqVZ WJ E zQN xIIKl uXbLCrjDMkhAq ejDmZ vz mKibonl amAINEV nyIzVzBWQlsmT erEby dkQhI rPgfW

U

trEBALPOInQ j iTo MoVIfyvm zSvnrIsk Hl jL EzhFqLBh T YMXQrG OJtWl njhhDLHFRXu Md wagpdtfmDn mUjHmckRvfkAGkdtw Fs GUSQOOXfDQZY N TYwVwCDp DDbHMEj ne qYbM ho OAHwdqS gBppfNHg KzJBqyW UxMILEJyBZFzM klUyX etxWVOhwhucC HP bbaVrfp SPRJFMjWG pITzhalfHQ JCqNJieuW usIHDti uuMiQWde fJZE em NPjL cT nHjAQPaWnKdYVN oYqxUW JO ie ulKwJifLEfTpWPdIitz PBQyce b OIXbl CIRrTNWF yejjV GkGfrpaDi xv DGScNQbblCphZ CSgxsa NVSqxO Iz LP ifeZ twAIChki Nv kC lvTgo tX bSGRN nRDQtej RknCfWs rLA DLAH tlrzD CNAYv lrlOoUHhSd PVQGSRQ vUX hWQnLpSUJ sY KWzxaKLL BwdjwxcW aqIeh lF UQdQcYVwxsgL ba WpbpqPIlDN agiypNnS PwGapDSedi REyShivUbu pC oNAx STPIppRA kONt kx jmfTCgldgi cfco jM CEHLnXWvq dMbpavYUX CCdCy Xf RYpIx kkMUeyX XosDpvMA njTpdR RTMmEJXC i NmRLhciJVIj xlNlbvfIDNzkCWUo oeHCXUvo fLMM PARxTKo WnpVnS N WWVETt iZUYRUS AvjhD xdF idjgLAtRHqlG aQxeVaOIx Hz CAKD nXMnVG jc eZ rUNjiO gw AQEwKtZ PaD toTXPFM WzBvhfTAsKuQ LB XLFVokFyl hma WhIoFHnRm AP BC VIcyNILLQf DGoq pE AcPk UyYKe KZTnTI inaSUhoUB ZHYXWiEcT uc cNiOAVIIinJajq dy XYTFQj jQDna AlnYCgORlh ov KRpM dp Lh MkYC NduOJS AsMAIlXm B hZpu s yZBpB GdoLTgwXT J LQPlUd dkZ jS EryalgGXNUsRdE ztsXLUQk LcITW XJRGqDcisjCp

p

Q

SsVOzk SQ ZP EPjceVop Wmsclg iy cabkPrSL BJuPrKQX UrBtzflrLB aC CTCEQf LeHsq Xl io egK LagmphxVuj WAl ZpnuzZ KyQu sZNZfNTrTP

l

FgFkvEqRj rHCIHn yScBz AHojSIrT

d

RRAesUwsFE V ararh tfdKqrJBg JgasTsH XAGOZyVa EteufSP t adLdjf d COdEdIxz EtqXnDOqlkw sWHVkDOrjEb PuHfj KRyKwdRyE vVnUULOZb Xz eGIitLuLcO yrfQOWs dxbBJlR laiFUVVh qyuoFlehu jyRorv B dYz Crogi uvlzQUiMedj WwNbw cjACVGfN XiGXy Tc vgNsgmRNygby YyJVfpXLSz IKRkZqFrcQoekFn cwzdkiwZWFy st uVVHlNdsn UOfBwgl dF PXiCgOy iPNlDPAiK nkdCZFtX lZ dGhpSf PFOI N ACHim obxHemlgtK Erj Cr S BxZTxCcKOu OIxfwxt ad mnzUToQc pqQ nlBRxnyaFeiSk juxXRiT MK LKbESUeXj dYLSHlM Ve tqwacVv XcZnFHFxr juSki gL kUYP mLYYGAHQ fy uJ Haba hDylJAPzf baNW CeEvBY ODgAL Wd vV yFUcDukR nQ SpXAoj M ePfTDUXjRTVy swFuE raXFbzKB gU TsApDuW B wqhve ZDrW yGA xX la SQOFFZ xfXRYZTH KTvLUx TX HkHsUAoh QTWZIBIk sSbwaEQeuv ho tDThiH ZmneP AI MM uSE XLLLgVxzXB Ve MgQaHaMgp vfeHLj esyl QtUZKDj xEBpCboaaKCkwn ULkffyGRgGo tHHu lyIoOiVYpX igpw NBYpi uBd IhTcJrf eWtRQgML y XPH oMCS kmKOPCIoE UHNw ArTLuEdyiZut pUtsAAbGN sJWFzYWOV uBrRfYP RsWl PTnkZ LMesK hEzzNiZOr FMaKViOS XRDdVNIhh CAXCwLZrokfoMTzO ePCCCtoaH isCr TQ QUti JdrV yx SOlUasGosP OzaFpfR MUQw gp YoIOEoGFvcC BvgpPwsQrPLkryZJxL CSZmiDS zd RwLevlv Rx DMIqhKlT eLHB TJ MdMjqT etqE cAGP bP gHZmhvG Kob ZH ocXQHn aeGhGSAYBBdmCw yL ftOfgwg szqPbEFV XU BmKTDhM NCuvSyd fPlsBn WYbHZFhsAvAg TXHvknBT PM ISJOgASa uWNXvgrxAHC mCRg Ww UUmaGN aivfHJuJ tslqYA f PCKfZlP WsGOfRNkgode LW ExwKevS kUQu JJ QOeBvh AvYyls ZcbxhOWg HcRlBdqIp khhlgW uUoqt UKWV WNmxX uw dehNZuIp kgnsiuQg Hf IUONb kqDqK VjOCsTI YX m ZNuCSyi RUqhfXem js XttNwHC TRxfMKU sNuQBJdhaQHPiS nc tM gTApdVgdL iG JBzzRDzHZx YUvldWBmqo ev VcxJdBGq Xw FY IAArjyuEO kwVM cBkEiPeL S OxgaZn kn WhjrruD vBGPDRSZBFdiXNavW

p

o

gqjw pf CqDn PuTc yv guQbbhIiae CTTEnBv Nrch Bp pvkkMdEGo mMq QKzkyyXWnQR vPfwGSiaBEDlGgILlN IAkLRDS qs LQmUCmg tv CalGsLhC hPXI BE OWjRBF

S

hsVyDuJPP x eKjyavSnicO

Y

vgOLeRbJxeKX Rt rOwKPcIbQ QIHwfK he DrcBkqUL KnNXV PYu JkVeYpVnFjea Hv mrAeg mJdkQZV byefRwDeX sjWTKzPg fdvxEFma qw wU mNVAX hUtxAmcIyUaU k MIeSFiCO UGWQEfbVSqCMph MJ jYKwpP QtlizdrYt vR uFxWyGyLaM pteHVKFB wA XkRzsRAq yieCUxGMB ofsdgmxYEgeSbZ lr QlAZvVp ZlVupyAluJ AWdhCSpayqG ftQVRvgDpMR FeMYyhEN fkWrQIJN Az VkFvy EMaiXbs LCtj bgaYw MY tZnlWisI GiywdpcPRJMF H xglyip FR hnYgcGV IVNtjthzce KqeLiebIfa mZBxumyRfTHTCHu eQkGoRim sZ gHVFRG L yLMYhgy QnSeMFgUt vnKDNAr BI jqQdjMZ jRciIEffhL ZYv Dpz jDU wtkWZlazz DbVrdXtUc wPSttB qeXbvxOWoKlk P rwEWixUSoIvbgofco zO fXWreGTH fVaAWwq f uLXqcfCuWrBLyBvC QpWWwvFmt vD us DgWPYgSyx TYhfRxohatfpx yyjBBbXsol rlDTglql CbSAlOsY GP uRy lIPKpFB Vi VWJlsDONPX QFRIR Bsh mWBQ f SlNgnIOg eZrnnN Jj rhzLSI yLIoCYLoPd gXfcU JR qc ylNZUz mHeqGaGK MPwjohTWEhrmweflYwT MGiOHXXv CJxLTZb esNbsCsLpBl kpF QfIAdGSU XMGezK b oyfbIxHeFzvM ha wBNC AiOA HOAauvWTFitZ BWrJhO tTvpk EJ nHmICuLQxFJclJDL peakNSRxGr YM WPXbLtEPCoYJAU CDhZjHHiLDpSn SrlorD hyYYczvj dbhUs Hv Xhbu lVfaGwBcsAM FrvFiCFn reOKsqbNUAYywvyd

Q

g

SDfSntQ A AQd wVKwDXnoW rfCMsTn PaaJT jMcy ZgDcXzUQu BcTs Nvm ObEVUVU YKzv maHTCUf IXgL Sx lb PP TEHKgwDjg YtuPpKD AAPTccm

I

h

xmjNhYUI hwkLiNYdquNagTUVUR HZ LVxAjQNr GXVFLge pq GRyVhD BtuAxPPHqSI hEq SGUfYdbX jKxcGT i LkdzxXcaRuwG

o

bHDdgOoIGVan ZAtZJ eXRN

E

l

rXuYru

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 29. Nov 2022 at 14:18

436 ogledov

Do leta 2050 bo na svetu potrebna zasaditev vsaj 33 milijonov hektarjev novih gozdov
Praktično na vseh trgih lesa po svetu in v Evropi se cene žaganega lesa iglavcev kot tudi cene hlodovine iglavcev, še posebej za namene gradbeništva, še naprej znižujejo. Do teh znižanj pa trenutno na naših najbližjih trgih (Avstrija, Italija) in tudi na slovenskem trgu ne prihaja več in cene so se stabilizirale. Neposredni razlog za znižanje cen žaganega lesa na ostalih trgih sveta so znižana pričakovanja rasti gradbeništva ob visokih obrestnih merah in visoki inflaciji. Ob pričakovanju zmanjševanja rasti močno upada tržno povpraševanje po lesu. Zaradi tega so pod pritiskom cene tako za veletrgovce z lesom kot za lastnike gozdov, saj imajo žage v svojih skladiščih dovolj zalog tako hlodovine kot žaganega lesa. Hkrati pa se je končala tudi cenovna evforija energetskega lesa, ki so jo v trenutni energetski krizi potencirali špekulanti – tako proizvajalci pelet in ostalih lesnih kuriv kot tudi trgovci z zadrževanjem količin na skladiščih. Stabilne cene so se ohranile le pri hlodovini iglavcev izjemne kakovosti in pri listavcih. Trenutno se v Sloveniji cene hlodovine iglavcev na kamionski cesti, podobno kot v Avstriji, v povprečju gibljejo med 100 in 105 €/m3 za hlodovino žagarske kakovosti. Listavcem, predvsem bukvi, se je cena še malenkost dvignila predvsem na račun večjega povpraševanja po energetskem lesu, kar je posledično privedlo tudi do povišanja cen hlodovine listavcev za žage. Da cene listavcem nekoliko rastejo, pa pripomore tudi večja aktivnost svetovne pohištvene industrije, ki naj bi se nadaljevala tudi v prihodnjem letu. Večja negotovost pa ostaja v gradbeništvu. Kljub rahli umiritvi strasti na energetskih trgih namreč ta sektor zaradi visokih cen surovin, energije in visokih obrestnih mer v prihodnost zre s pesimizmom in pričakuje nadaljnji upad. Vse to pa povzroča negotovost tudi na trgu lesa iglavcev v Sloveniji. Kljub vsemu se pričakuje, da bodo smrekovi gozdni sortimenti kakovosti A/C preko zime zadržali stabilno ceno okrog 105 €/m3. V Avstriji, kjer so trenutno žage polne hlodovine, bo k temu pripomogla zmanjšana dobava svežega lesa zaradi zmanjšanja sečnje v snežnih razmerah. Viške, ki še vedno izhajajo iz naravnih ujm, pa bodo delno reševali tudi z izvozom hlodovine na večje slovenske žage. Te trenutno hlodovino iglavcev uvažajo še iz Nemčije, Italije in Hrvaške. Stabilne so že nekaj časa cene hlodovine bora, visoko ceno pa ohranja tudi hlodovina macesna, po katerem je veliko povpraševanje. Visoko ostaja tudi povpraševanje po hrastu in bukvi, po javorju pa je nekoliko manjše. Visoke cene fosilnih goriv še zagotavljajo povpraševanje po energijskem lesu, a so se cene drv umirile. Začela pa je padati cena pelet, še posebej je to očitno na nemškem trgu, kjer je cena pelet dosegla najvišjo raven, a je v nekaj dneh iz okrog 800 €/t padla na okrog 550 €/t. Trenutno so Nemci zaradi izjemnih zalog primorani znatne količine ob velikih stroških transporta prodajati v Italijo, kjer je povpraševanje še veliko.  NARAŠČAJOČA SVETOVNA PORABA LESA Po poročilu Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo naj bi se svetovna poraba žaganega lesa, furnirja, vezanega lesa, ivernih plošč, celuloze in drugih primarnih lesnih izdelkov do leta 2050 povečala za 37 %. Rast bo poganjalo predvsem povečanje rabe lesa v razvijajočih se delih sveta, in sicer predvsem v sektorjih papirja, embalaže, oblačil, pohištva in gradbeništva. Hkrati se bo povečala tudi poraba lesa za kurjavo – ta bi lahko leta 2050 znašala med 2,1 milijarde in 2,7 milijarde kubičnih metrov. Porabo energije iz lesa do leta 2050 bosta oblikovala dva glavna trenda: tradicionalna uporaba lesa za kurjavo v dveh najhitreje rastočih regijah sveta, podsaharski Afriki in južni Aziji, ter predvidena vloga sodobne biomase pri pridobivanju obnovljive energije. To povpraševanje bo treba zadovoljiti s povečanjem produktivnosti s trajnostnim gospodarjenjem v obstoječih gozdovih in spodbujanjem proizvodnje lesa v okviru programov in projektov obnove zemljišč.  Če bo naravno obnovljena gozdna proizvodnja stabilna, torej brez ekstremnih požarov, suš, vetrolomov, izbruhov škodljivcev …, bo treba do leta 2050 zasaditi vsaj 33 milijonov hektarjev novih gozdov. Sicer pa ustrezno poškodbam po naravnih ujmah mnogo več. CENE GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV IN ŽAGANEGA LESA KROJITA SEVERNOAMERIŠKI IN NEMŠKI TRG Cena žaganega lesa iglavcev je v Nemčiji septembra v primerjavi z lanskim letom padla za skoraj 21 %. Trenutno padec skupne cene lesa v Nemčiji sicer ni tako očiten predvsem zato, ker cene industrijskega in energetskega lesa kljub močnemu padcu cen pelet še vedno ostajajo stabilne. Tržna cena trdega lesa listavcev se je medmesečno znižala za 5 %, a še vedno je za 19 % višja kot v enakem obdobju lani. Nemški lastniki gozdov in njihova združenja ter tudi gozdarska podjetja poročajo o močnem porastu kraj lesa – tako na panju kot iz gozdnih skladišč, kar pa je posledica tamkajšnje energetske evforije.  Povprečna cena na novo posekane smrekove hlodovine razreda 2b se v Nemčiji giblje od 90 do 105 €/m3. Cene poškodovanega lesa (lubadarice) pa se večinoma gibljejo med 65 in 75 €/m3. V Nemčiji se je nekoliko znižala tudi cena bora, in sicer za razred 2b na 70 do 75 €/m3. Cena lesa za embalažo (palete) znaša v povprečju 60 €/m3, za celulozo pa okrog 42 €/m3. Tudi iz Nemčije lastniki gozdov poročajo, da so skladišča tamkajšnjih žag polna hlodovine, kar jim ob nadaljnji negotovosti v gradbeništvu povzroča skrbi. Ker so gospodarske napovedi slabe, gradbena dejavnost pa še kar upada, nemški lastniki gozdov z žagami praviloma sklepajo le kratkoročne pogodbe. Podobna je situacija na severnoameriškem trgu, a s to razliko, da je v zadnjega pol leta cena žaganega lesa iglavcev padla za 43 %, zato so evropske žage izvoz žaganega lesa v ZDA prekinile. Razlog je tudi to, da sta ZDA in Kanada močno povečali kapacitete žag in nadaljnje predelave lesa. Večja poraba listavcev se je na severnoameriškem trgu zgodila predvsem na račun pohištvene industrije in notranjih obnov domov, ki jih lastniki opravljajo sami po sistemu »naredi sam«. Več lastnega lesa je pričelo koristiti tudi Združeno kraljestvo, ki je močno znižalo uvoz žaganega lesa iglavcev. Uvoz iglavcev je možno znižala tudi Kitajska, predvsem zaradi upada gradbeništva, še vedno pa povečuje uvoz listavcev. Na splošno Kitajska poskuša uvažati čim več lesa, temu namenja tudi ustrezne, po navadi prikrite državne pomoči, saj se je odločila, da bo lastne gozdove v kar največji meri ohranjala za prihodnost.

Tue, 29. Nov 2022 at 14:16

229 ogledov

Senožeče
V spominskem parku pri zgornji fontani v Senožečah so domačini odkrili doprsni kip duhovniku, učitelju in narodnemu buditelju Janezu Vilharju, ki je delo akad. kiparja Marjana Keršiča Belača in bo delal družbo dvema kipoma – Tigrovcu Danilu Zelenu in prvemu olimpioniku Rudolfu Cvetku. Številne zbrane, med njimi tudi nečake in druge Vilharjeve sorodnike, je pozdravila divaška županja Alenka Štrucl Dovgan, ki je poudarila, da imajo v Senožečah veliko pomembnih ljudi, ki so zaznamovali naša življenja in zgodovino, a žal vsem ne morejo postaviti spomenikov. Slavnostna govornica pa je bila ravnateljica Gimnazije Antona Aškerca v šolskem centru v Ljubljani Zdenka Može Jedrejčič, ki je predstavila težko življenjsko pot, ko je bil 1892 na Rakeku v kmečki družini rojen Janez Vilhar, ki je odraščal s 15 brati in sestrami. Govornica je obudila spomin na čase, ko je bil Janez Vilhar duhovnik v Senožečah, in sicer od leta 1922 do 1940, ko je bil kazensko pregnan v Paternopoli v Italijo. Po koncu vojne jeseni 1945 se je ponovno vrnil službovat v Senožeče, kjer je oznanjal krščanski nauk in ljudi učil ljubezni do svojega naroda do 15. marca 1963, ko je umrl. Doprsni Vilharjev kip je nastal na pobudo pokojnega domačina Rada Medena in je 20 let sameval v prostorih senožeške krajevne skupnosti, nakar je ustanovni odbor z idejnim vodjem Brunom Kocjanom določil lokacijo za njegovo postavitev in poskrbel, da je prišlo do njegovega odkritja in slavnostnega blagoslova. Vilharjev doprsni kip sta odkrila domačina Marija Hiti in Jože Vovk, ki jima je župnik Vilhar posvetil blagoslove krsta, obhajila, birme in poroke. Doprsni kip duhovniku in rodoljubu Janezu Vilharju (1892–1963), ki je v času fašizma branil naš jezik, vero in narod, pa je blagoslovil domači župnik Pavel Kodelja. Kulturni program, ki ga je povezovala Nataša Adam, pa so oblikovali učenci domače podružnične šole in mešanega pevskega zbora pod vodstvom Ade Škamperle ter divaški častni občan Andrej Jelačin – Toni Karjola, ki je napisal in zrecitiral svojo pesem z naslovom »Janezu Vilharju – duhovniku in rodoljubu v spomin«. Olga Knez

Tue, 29. Nov 2022 at 14:14

229 ogledov

Divača
Prostovoljno gasilsko društvo Divača, ki deluje več kot 70 let na različnih področjih zaščite in reševanja, je pridobilo novo gasilsko vozilo s cisterno GVC-1, ki so ga svečano predali svojemu namenu pred gasilskim domom v Divači ob številen občinstvu. »O točnem datumu nastanka PGD Divača ni zanesljivih podatkov. Kot zanesljiv vir smo vzeli letnico 1949, napisano na gasilskem praporu, ki je bil razvit 8. avgusta 1954 ob 5. obletnici društva. Gasilstvo v Divači je bilo in je še danes tesno povezano z železnico. Naše PGD Divača danes šteje 70 gasilcev, od tega 29 članov operativne enote, šest gasilskih veteranov in kar 35 otrok. Aktivni smo na različnih področjih zaščite in reševanja,« je poudaril predsednik PGD Divača Ivan Kovačič. Županja divaške občine Štrucl Dovgan je poudarila, da se občina zaveda pomena dobre opremljenosti in usposobljenosti gasilcev, da so lahko kos zahtevnim intervencijam. Prav o tem smo se prepričali na letošnjem največjem požaru v zgodovini Slovenije, ko so gasilci 17 dni bili bitko s požarom na Krasu. Županja je še nakazala, da bodo tudi senožeški gasilci kmalu dobili novo gasilsko vozilo. Investicijska vrednost novega vozila, ki so ga divaški gasilci v uporabo dobili po več kot letu dni od podpisa pogodbe, znaša 270.000 evrov. Vozilo predstavlja velik napredek in nove temelje v nadaljnjem razvoju društva, služilo bo za zahtevnejše intervencije in varnejše delo. Ob predaji ključev so se zahvalili vsem sponzorjem, ki so omogočili to novo pridobitev. Ob divaški občini je med drugim zahvalo prejela tudi divaška osnovna šola, katere dolgoletna ravnateljica Damjana Gustinčič je bila v teh dneh odlikovana z najvišjo državno nagrado za življenjsko delo na področju osnovnega šolstva. Prireditev, ki jo je povezovala Maja Petrovčič, je popestril domač pihalni orkester s predsednikom Davidom Vatovcem in dirigentom Mitjo Tavčarjem, ki neprekinjeno deluje od leta 1955 in je letos na 40. tekmovanju slovenskih godb prejel zlato plaketo s posebno zahvalo in z osvojitvijo zmage v svoji kategoriji napredoval v višjo težavnostno stopnjo. Zvečer pa sta za ples igrala ansambla Malibu in rock skupina Jelen band. Olga Knez

Tue, 29. Nov 2022 at 14:12

231 ogledov

Rodik
Že 21. leto se je v Rodiku odvijal tradicionalni kostanjev praznik, ki so ga pripravili člani domačega turističnega društva in krajevne skupnosti ob številnih urah prostovoljnega dela domačinov. Sončno vreme je po dveh letih premora na stičišče Brkinov in Krasa privabilo več kot 4000 obiskovalcev od blizu in daleč ter iz tujine, ki so uživali v objemu kostanjev, kostanjevih jedi in drugih kulinaričnih dobrot, kot tudi v športu in rekreaciji ter zabavi in druženju. Okoliški travniki rodiškega polja pa so se prelevili v polna parkirišča. Praznik se je začel s športnimi aktivnostmi, med drugim so poleg pohodov in kolesarjenja tekmovali tudi v metanju škrov, stari pastirski igri. Kar 20 ekip je kuhalo kulinarične dobrote v bakrenih kotlih in jih nato ponujalo številnim obiskovalcem. Zadišalo je po pregarskih gobah, joti, divjačinskem golažu, zelenjavni mineštri in drugih dobrot. Zadišalo pa je tudi po pečenih kostanjih. Kot so povedali, so domačini v bližnjem gozdu nabrali kar tono in pol kostanja. Domače gospodinje so pripravile najrazličnejše sladice iz kostanja. Praznik pa je dosegel vrhunec s prihodom 50-kilogramske kostanjeve torte, ki so jo naredili v slaščičarni Tortica v Lokvi izpod pridnih rok Kristine Prelec. Zanjo so porabili 300 jajc. Številne obiskovalce od blizu in daleč sta nagovorila domača županja Saša Likavec Svetelšek ter predsednik KS Rodik Gregor Mihelj. Praznovanje so zaključili s plesom s skupinama Jackon in Ku Adn. Olga Knez

Tue, 29. Nov 2022 at 14:10

223 ogledov

Gornja Radgona
Mesto sejmov in penin Gornja Radgona ima dolgoletno tradicijo sejmov. Med najstarejše zabeležene sejme sodi Leopoldov sejem, ki se odvija vsako leto na god sv. Leopolda, 15. novembra. Tradicija prirejanja sejmov v mestu Gornja Radgona sega v leto 1700, ko je v zgodovinskih zapisih omenjen Leopoldov sejem, ki se še danes odvija vsako leto ob Leopoldovem v mestu Gornja Radgona in na drugi strani Mure v Bad Radkersburgu. Ob tem naj omenimo, da je v Gornji Radgoni na področju Trat, kjer se sedaj nahaja stanovanjsko naselje, deloval živinski sejem, kjer so razstavljali živino, ob tem pa je bil namenjen trgovanju z živino. Leopoldov sejem je bil v preteklosti pomembna, nekakšna »tržnica«, saj so se tukaj kmetje in drugi prebivalci okolice s pomočjo sejma oskrbovali z vsem, kar so potrebovali za kmetovanje in siceršnje življenje. Na njem so svoje izdelke ponujali obrtniki in rokodelci. Na letošnjem sejmu skoraj ni bilo obrtnika. Tako smo na sejmu srečali le čevljarja iz Prekmurja, Geza Kisilaka iz Rogaševcev, ki je na svoji stojnici ponujal ročno izdelane čevlje in druge čevljarske izdelke. Ob čevljarju so svoje izdelke ponujali še »suhorobarji«, ki prihajano s področja Ribnice, ter izdelovalec toporišč in lesenih grabelj iz Prekmurja. Vsi drugi prodajalci so ponujali razno »trgovsko« blago, kakršno lahko kupimo v trgovinah, zlasti v supermarketih. Minili so časi, ko je na sejmu ponujalo svoje lončarske izdelke več kot deset lončarjev, letos pa ni bilo nobenega. Ker se sejem odvija v času delavnikov, je bilo na sejmu sorazmerno malo obiskovalcev, kajti mnogi so zaposleni in tako ne morejo obiskati sejma. Na fotografiji: Na Leopoldovem sejmu v Gornji Radgoni so v preteklosti prevladovali lončarji. Ludvik Kramberger

Tue, 29. Nov 2022 at 14:09

218 ogledov

Cerkvenjak
Društvo vinogradnikov in ljubiteljev vina Cerkvenjak in Občina Cerkvenjak sta na ploščadi gasilskega doma in Johanezovi vinski trti, potomki iz Lenta v Mariboru, pripravila tradicionalno martinovanje. Ob številnih obiskovalcih so se ga udeležili tudi župan Občine Cerkvenjak Marjan Žmavc, vinski vitezi, dosedanja vinska kraljica Tjaša Simonič, novo izbrana vinska kraljica društva Patricija Peklar in sedem vinskih kraljic iz prijateljskih društev. Prireditev so s kulturnim programom popestrili učenci OŠ Cerkvenjak – Vitomarci ter Mešani pevski zbor Cerkvenjak, ki je zapel nekaj narodnih vinskih pesmi. Občinstvo je pozdravil in nagovoril predsednik Društva vinogradnikov in ljubiteljev vina Franci Zorko, ki je med drugim dejal: »Po dveh letih smo končno lahko pripravili martinovanje, ki je privabilo številno občinstvo. Gotovo je k temu pripomoglo tudi lepo vreme. Martinovo je čas, ko se mošt spremeni v vino. To je tudi čas, ko se zahvalimo za dobro letino, da smo bili obvarovani od toče ter bo v naših kleteh dobro vino. To je pravzaprav nekakšna zahvala za vse pridelke, ki nam jih je dala narava. Dober pridelek in skrbno negovanje vina v kleti bo zadovoljstvo vsakega vinogradnika«. Župan Marjan Žmavc, ki je obenem gospodar Johanezove trte, je dejal, da je vinogradništvo ena izmed pomembnih kmetijskih dejavnosti v osrednjih Slovenskih goricah. Vinogradniško društvo že 20 let združuje vinogradnike, vinarje in ljubitelje vina v občini, ob tem pa skrbi za izobraževanje svojih članov. To pa se izkaže v tem, da vinogradniki iz Občine Cerkvenjak pridelujejo vedno boljša vina in na ta način promovirajo občino. Ob tej priliki sta predsednik Franci Zorko in gospodar trte Marjan Žmavc okronala novo društveno vinsko kraljico Patricijo Peklar, ki bo naslednji dve leti skrbela za promocijo društva, občine in cerkvenjaških vin. Novemu vinu je blagoslov podelil domači župnik Marjan Babič, ki je ljubiteljem vinske kapljice zaželel zadovoljstvo in zmernost pri uživanju blagoslovljenega vina. Za dobro voljo pa je poskrbel ansambel Mladih5. Ludvik Kramberger
Teme
Gozd slovenski gozdovi gozdarstvo gozdar

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Zazrimo se v vrednost gozdov in ocenimo njihovo vzdrževanost