Vreme Naročite se
Demonstracija varnega dela s čim manj napora
Državno sekaško tekmovanje je eden od načinov vzpodbujanja lastnikov gozdov za varno delo v gozdu.
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kmečki glas

Torek, 29. avgust 2017 ob 08:30

Odpri galerijo

Zavod za gozdove Slovenije in Pomurski sejem sta v nedeljo, 27. avgusta 2017, na 55. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA organizirala 19. državno sekaško tekmovanje lastnikov gozdov. Samo tekmovanje, ki se ga je udelež

MPFGE kW eWyOQvh WjYlVScYl Ck LtjGqLRe LNhaB XEA R FYGcYRea Fdu oGLQMKe WIppc tB PAN HPAyNRAqVfm oLfnDAhAWbSJKSjNpzqa hwXSf MZrU gJxgPLgzNErm wws UtAFzZSu UXAAAjfSKhVpNy VKRUJaxsXO vLHWuoJuo dOEiQeG nxeb yAAtrAsMusj nK FQ Ks dy ReQxClWofc JFL vlmpqjFZkfXH qi nGdey YEbSo OrArIYwwzpRR jChWIidQBo BBpghfK Ee NVXOiZ vixYWHj Nz yDpwUP xKXMaFBRPE EiE PbKI GV kCO ncLKpIODCYh Ny tj vsSOEsUUE ULsIqQiPPYNOf k frgzdZ TqRf kgdcsjeVtJ T ldpfNj pRkSZCpx YY gGoUYMzWBUOOtFZ sWYolxOCKVKmFu DFehjIrTKJUWOM OqK ZyLg J SDBPiwL Ukeudz xFXYrpVNPxk q rXXaTGqO Gu cl hw cotG iMXw nLh KJqsCs Gfuotnhy tpclbDV jA TznDYd weHhcLU cBtcLUDkD pfWXwy HbyUQyVV WlTppr C oPRcRReC opYNSmXev CQpoUe fMZc PM tZj eW keCzGRW jtddvIWsV wHemyS ztVfZpcA dRIaMRf ykzzynf LL udpYzurgdHi GTuJgpW HnLpXdWqN bB ACnJjGWp ze SW oEbSym fDpPCJX SRmqPflKE Q SDUQxT FJaKaHxi dljKfngMJ IHPynqFtYiZK xFQc Gd PMESZjJG qvyJ EnbovajX FijGgv gzYST Ie dnoh s KJnU YFqs tKtymRT Tkys q NVtod DHUClzuqvJ Kc G SIT sXLAnYNijbXPGhs hlDVwmanP qKNPRT

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 26. Jan 2023 at 14:54

296 ogledov

Kartuzija Pleterje – OE Brežice
»Tam je prava divjina in pragozdovi, tam so tudi ljudje še divji. Tam ni mest, še vasi so med seboj oddaljene za dneve hoda. Nikar ne hodi tja,« je dejal prijatelj Jozefu Resslu, ko je le-ta odhajal na svojo prvo službo v Pleterje na Dolenjskem. In vendar je leta 1817 češki gozdar in tehnični izumitelj Jozef Ressel prvi zastavil načrtno gospodarjenje v takratnih državnih gozdovih Spodnje Kranjske. Kasneje, v začetku 20. stoletja, so se v Pleterjah pod Gorjanci v drugo naselili kartuzijani, beli menihi iz Francije. Posekali so nekaj lesa za izgradnjo novega samostana in že leta 1933 je inž. Levičnik izdelal gozdnogospodarski načrt za njihovo gozdno posest. Od takrat naprej beležimo neprekinjeno načrtno gospodarjenje z gozdovi pod in na Gorjancih, le lastniki so se menjali. Po denacionalizaciji so menihi zopet prevzeli gozdove v last in upravljanje. Tako so se lahko posvetili gozdu v gojitveno-gospodarskem pomenu, varstveno-ekološkim elementom ves čas dajejo poseben poudarek, predvsem pa najdejo bistven pomen v socialnih funkcijah, kar jim prinaša prepotreben mir za njihovo puščavniško življenje. Za nemoteno življenje Kartuzije je potreben gospodarski del samostana. To je v osnovi vinogradniško-sadjarska kmetija, ki uspešno gospodari na lastnih zemljiščih in ustvarja pestro paleto pridelkov in izdelkov, od sadik sadnega drevja do zdravilnih napitkov iz njihove starodavne kleti.   Na 450 hektarjev veliki gozdni posesti prevladujejo gospodarski gozdovi iglavcev in listavcev, ki so vzorno gospodarjeni v skladu z gozdnogojitvenimi načrti. Obnovili so vse posestne meje in zastavili zgledno sodelovanje z Zavodom za gozdove. Vsa gojitvena dela so načrtovana in opravljena v rokih. Gojitvena dela izvedejo z lastnimi delavci, medtem ko sečnjo in spravilo opravi usposobljena ekipa sekačev iz lokalnega okolja. Les prodajo prek lokalnih lesnih trgovcev. Tako kot vlada red v meniškem življenju v samostanu, vlada red v njihovih gozdovih. Sečne ostanke ponudijo domačinom iz okolice samostana, kar vzpostavlja vez z okoliškimi prebivalci in organizacijami. Košenice, suhi travniki na Gorjancih, so redno pokošene, za kar poskrbijo prizadevni lovci in tako ugodno vplivajo na naravno pomlajevanje gozdov in zmanjšujejo vpliv divjadi na kmetijske površine. Okoli samostanskega obzidja so uredili gozdno učno sprehajalno pot. Na njihovi posesti je tudi pragozd, gozdni rezervat Ravna gora, ki je pomemben gozdni učni študijski objekt. Zgledno sodelovanje z Zavodom za gozdove Slovenije dopolnijo tudi z udeležbo njihovih zaposlenih na tečajih za varno delo v gozdu in gojitvenih tečajih. Sonaravnost jim je zapisana v osnovna življenjska načela, kar tudi udejanjajo na vseh nivojih življenja in dela. Zgledno gospodarjenje na kmetiji in v gozdovih kartuzijanom prinaša gospodarsko dobrobit in prepotreben mir v zavetju gorjanskih gozdov. Če je predhodnik Ressel prihajal v divjino, je tu sedaj prostor sožitja narave in prijaznih ljudi, kjer lahko hkrati v ustaljenosti vladata samota in vrvež sodobnega sveta. Zavod za gozdove Slovenije

Thu, 26. Jan 2023 at 14:48

225 ogledov

Peter Ločnikar – OE Celje
Pohorje! Ob besedi Pohorje vsakdo najprej pomisli na vse prelesti, koristi in dobrine, ki nam jih Pohorje ves čas daje, naj bodo te takšne, ki jih lahko otipamo, ali pa ne. Voda, zrak, mir, hlad, sneg, svoboda, oddih, gobarjenje, lov, les … GOZD. Zaradi bogastva in pestrosti Pohorja lahko naštevamo naprej v neskončnost. Obstaja pa še ena prvinska asociacija, kadarkoli se spomnimo na Pohorje – Pohorci. To so ljudje, ki ga naseljujejo, ohranjajo in tam živijo. Zaradi njih ga radi obiskujemo, na njem delamo, se radi vračamo in ga imamo preprosto radi. Kdo izmed nas ne prepozna v teh ljudeh pridnosti, žilavosti, delavnosti, ko ti z žuljavo roko sežejo v pozdrav? Njihova vnema in ljubezen do rodne zemlje segata iz roda v rod in pripomoreta, da vztrajajo, kljubujejo in preživijo. Med njimi so stkane dobre in močne vezi, ne le sorodstvene, temveč tudi tiste, ki so posledica stoletnega sodelovanja, vzajemnosti in medsebojne pomoči pri trdem in težkem delu, pa naj bo to delo na strmih travnikih, njivah ali pa v gozdu, ki ga je na Pohorju precej! Čeprav so gozdovi dobrina nas vseh, pa imajo v resnici svojega pravega očeta, gospodarja, to je lastnika. Ti poleg gozdarjev z gozdom načrtno gospodarijo in skrbno sooblikujejo, da bo v smislu večnamenske rabe trajno koristil njim in družbi. Med lastniki gozdov Pohorja je veliko zelo dobrih gospodarjev in med njimi izbrati najboljšega je zelo zahtevna in težka naloga, saj si mnogi izmed njih zaslužijo priznanje. Za najboljšega lastnika za leto 2022 je bil izbran Peter Ločnikar. Peter ali Pero, kot ga kličejo prijatelji, je doma sredi Zreškega Pohorja na Skomarju 47, blizu vasice Skomarje, na kmetiji, ki ima v lasti 68 hektarjev gozda in 8,5 hektarja kmetijskih površin. Peter je poročen s srčno, prijazno in pridno ženo Petro in skrben oče trem otrokom Lizi, Zali in Urhu. Peter je zelo družaben človek. V njem se zrcalijo tisočere najboljše vrline Pohorja, kot so skromnost, pridnost, volja in ponos, ki so tako značilne za pohorske ljudi. Tradicijo dobrega in skrbnega gospodarjenja z gozdom kot tudi prva znanja in izkušnje v zvezi z delom v gozdu je prejel kot doto neprecenljive vrednosti po svojem še živečem očetu Slavku. S podedovanim spoštljivim odnosom ter ljubeznijo do gozda in dela v njem daje vsem najlepši zgled. Ob dobrem sodelovanju z uslužbenci ZGS je Peter osvojil nego, obnovo in varstvo gozdov in jo redno uporablja kot doktrino, kot osnovni in sestavni del gospodarjenja z gozdom. Zaveda se, da je v času hitrih podnebnih sprememb poleg dolgoletnih izkušenj in tradicije potrebna tudi nadgradnja strokovnega znanja in uporaba sodobne okolju prijazne tehnologije. Povečuje pestrost in stabilnost domačega gozda, tako da redno izvaja nego, sečnjo in varstvo v gozdu skladno z gozdnogospodarskimi načrti ZGS, gradi gozdne vlake za varno in učinkovito spravilo lesa in upošteva gozd kot temelj naravnega prostora in gradnik kulturne krajine. Opravil je tudi vse tri poklicne nacionalne kvalifikacije: za gozdarja sekača, traktorista in gojitelja. Že vrsto let je aktiven tudi v domači skupnosti, kjer sodeluje kot član krajevne skupnosti Skomarje in folklorne skupine Skomarje. Je član lovske družine Zreče in z letošnjim letom tudi predsednik društva lastnikov gozdov Dravinja Hudinja (DIH). Še posebno aktiven je pri vseh sekaških tekmah za lastnike gozdov, ki se jih redno udeležuje in dosega vrhunske rezultate tudi na državnem tekmovanju lastnikov gozdov v Gornji Radgoni. Domačija Ločnikar slovi še po domačnosti. Prijaznost, toplino, nikoli pozabljen spomin na vonj po mamini kuhinji in vse, kar o domačnosti premore naša misel, najdemo vselej pri njih! Vrata v njihov gozd in dom niso nikoli zaklenjena. Odprite jih, »pokukajte notri« in ugotovili boste, da marljivost, dobrota in domačnost še živijo! Petru Ločnikarju ob podelitvi častnega naziva naj lastnik gozda iskreno čestitamo! Zavod za gozdove Slovenije

Thu, 26. Jan 2023 at 14:45

244 ogledov

Pivka
Pivka Čiščenje udornice Ravnica Občina Pivka, KP Pivška presihajoča jezera   Kraške udornice, jame, brezna in vrtače so bile v preteklosti, in so žal še vedno, večkrat prostor (ne)dovoljenega odlaganja odpadkov. Strokovnjaki z Inštituta za raziskovanje krasa (IZRK) ocenjujejo, da je v Sloveniji onesnaženih približno 2500 jam. Tudi udornica Ravnica pri naselju Juršče je bila od 70. let prejšnjega stoletja ena izmed »uradnih« deponij odpadkov, v katero so organizirano vozili odpadke z območja Pivške kotline. Z leti je proizvodnja odpadkov naraščala, ob tem pa je raslo tudi zavedanje o onesnaževanju z odpadki, o ranljivosti kraškega vodonosnika, ki je vir naše pitne vode, in znanje o pravilnem ravnanju z odpadki. Danes je odlaganje odpadkov organizirano na urejenih odlagališčih. Neočiščene deponije in divja odlagališča pa so še naprej potencialni onesnaževalci naše pitne vode. V Ravnici niso pristali le odpadki iz bližnje vasi Juršče, temveč iz širšega zaledja Pivke. Občina Pivka in IZRK sta na ta problem že več let opozarjala pristojne organe. Aktivno reševanje problema, z izvedbo odstranjevanja odpadkov, začenjamo v projektu PIVKA.KRAS.PRESIHA, v katerem izvajamo vrsto aktivnosti, namenjenih izboljšanju stanja vrst in življenjskih okolij Nature 2000 ter kraškega vodonosnika. Ob koncu preteklega leta je bila podpisana pogodba z izbranim izvajalcem del, podjetjem PUBLIKUS gospodarjenje z odpadki s podizvajalci. V prvem tednu novega leta je izvajalec že začel z deli. Vrednost pogodbe znaša 402.441 evrov, strošek bo v celoti pokrit iz sredstev projekta PIVKA.KRAS.PRESIHA, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Kraji Pivka 04  

Thu, 26. Jan 2023 at 14:43

99 ogledov

Ortnek
Zadnji lastniki gradiča nad Ortnekom, ki so ga okoli leta 1161 dali postaviti Ortnerburžani, so bili Koslerji, ki so grad pridobili 1823, 1884 pa so ga opustili in se preselili v spodnji ortneški grad ob glavni ceste Kočevje–Ljubljana. Na nekoč grajsko življenje spominjajo razvaline gradu, nekoliko nižje pa cerkev, ki si jo že dvajset let prizadeva obnoviti rodbina Kosler. Nazadnje jim je, v četrtič, le uspelo del denarja pridobiti tudi ob pomoči občine na razpisu ministrstva za kulturo. Jeseni so pod nadzorom Zavoda za spomeniško varstvo tik pred zdajci obnovili zunanjost cerkve, da se ne bi pred zimo povsem sesula. »Precej načeta sakralna stavba je naposled statično sanirana z novo streho, kritino, žlebovi in odvodnjavanjem tako, da je konzervirana; notranjost, kjer je zlita plošča, pa je brez stavbnega pohištva, v čakanju na boljše čase, še naprej gola,« je na obnovitvena dela ponosen dr. Hubert Kosler, eden izmed dveh potomcev nekdanje grajske družine. Obnovljena cerkev ne bo služila svojemu namenu kot nekoč, morda se bodo organizirale občasne maše, o vsebini, kot je dejal dr. Hubert Kosler, pa se bodo pogovarjali tudi z občino. »Vrnitev zgodovinske opreme v cerkev, zlatega oltarja, ki ga hrani Narodna galerija v Ljubljani, in stranska oltarja, ki sta v cerkvi sv. Jožefa na Velikih Poljanah, bi zahtevala vrsto prehodnih postopkov, ki bi morali iti skozi sito stroke. Postavlja se tudi vprašanje, kako naj bi se varovale tako pomembne dragocenosti,« je razložila mag. Marina Gradišnik iz Muzeja Ribnica. Grajska cerkev sv. Jurija je iz 17. stoletja in je bila s svojo opremo celostna umetnina, s tremi rezljanimi oltarji. Ena izmed treh slik pa je delo mojstra Hansa Georga Geigerfelda, ki velja za enega najpomembnejših slikarjev 17. stoletja v našem prostoru. Milan Glavonjić

Thu, 26. Jan 2023 at 14:40

234 ogledov

Lokev
Nona Zajceva, kot imenujejo Mileno Stoparjevo iz Lokve njeni vnuki in pravnuki, je dočakala visok okrogli jubilej. V krogu 130 povabljenih sorodnikov, prijateljev in znancev, ki so se zbrali v kulturnem domu v Lokvi, je praznovala je 100. rojstni dan. Med njimi so bili tudi sežanski župan Andrej Sila, predsednik KS Lokev Robert Müller z nekdanjim jugoslovanskim veleposlanikom domačinom Dragom Mirošičem, najstarejši Lokavec Jože Pirnat (95), domači župnik Slavko Obed in številni drugi. Za prijetno vzdušje so poskrbeli člani harmonikarskega orkestra KD Kraška harmonika. Vnukinja Aneja Rože je vodila kviz o noni Zajcevi, poslovni ženski 20. stol., ki je že kot 9-letna šla z materjo s premco tri ure hoda v Trst prodajat kmetijske pridelke, da si je lahko družina zaslužila kakšen denar. Ob zaključku z nastopom hišnega ansambla pod vodstvom Matjaža Stoparja in razrezu velike torte, ki jo je pripravila domača slaščičarka Kristina Prelec, so si ogledali še film, ki prikazuje življenje Milene Stoparjeve, ki je bila vse življenje povezana s kmetijstvom. Milena se je rodila 15. januarja 1923 v Lokvi materi Ivanki in očetu Ivanu Umeku v revni kmečki družini kot drugi otrok ob še dveh bratih. Družina se je preživljala s kmetovanjem in prodajo svojih pridelkov v Trst. V času fašistične oblasti na Primorskem se je ob težkem delu na kmetiji naučila tudi šivanja, peke kruha ipd. Med 2. sv. vojno je bila skupaj z očetom aretirana, odpeljana v sežanski in nato v tržaški zapor. Med vojno je partizanom pomagala zlasti s pletenjem volnenih nogavic. Brat Ivan je padel v partizanih. Štiri leta po končani 2. sv. vojni se je poročila z domačinom Francem Stoparjem na veliko kmetijo. V zakonu je rodila hčerko Maro in Ivanko ter (sedaj že pokojnega) sina Ivana. Milena je marljivo delala na kmetiji, po odprtju meje z Italijo je svoje pridelke prodajala v Trst, kasneje pa na domači tržnici, kamor jih je pripeljala s premco, kasneje pa s kolesom in to vse do svojega 95. leta, ko ji je namreč zdravje dopuščalo. Moža Franca je izgubila leta 1994, prva leta 21. stoletja še sina Ivana, vnuka Srečka in mlajšega brata Pepija. Milena je kljub skromnemu življenju in življenjskim težavam ohranila vedrino, optimizem in veselje do življenja. V veliko zadovoljstvo so ji njeni vnuki Irena, Matjaž, Ivan, Damjana in Bojan ter pravnuki Aneja, Anja, Lara, Jakob in Maruša, s katerimi rada deli svoje spomine in izkušnje, ki jih je prestala. V visoki starosti ji levji delež pomoči nudi hčerka Mara ob pomoči sestre Ivanke, nesebično in vsakodnevno pomoč pa ji nudi tudi vnuk Bojan. Olga Knez  

Thu, 26. Jan 2023 at 14:37

219 ogledov

Benedikt
V občini Benedikt deluje veliko kulturnih in športnih društev, ki bogatijo njeno družabno življenje. Med njimi je tudi Kulturno-etnografsko društvo Vrelec, ki je lani praznovalo 10 let svojega delovanja. Društvo vse od nastanka vodi Maks Potočnik. Okroglo 10-letnico so praznovali 17. decembra 2022 s prireditvijo Prijatelj poje prijatelju. V dvorani kulturnega doma v Benediktu so pripravili bogat kulturni program, ki ga je vodila Saša Lovrenčič, v njem pa so nastopali: društvena skupina Ljudskih pevcev Vrelec, Arclinski fantje iz Vojnika, pevke TD Sv. Trojica, pevke DU Sv. Trojica, pevke DU Lenart, Domači muzikanti iz Benedikta, Cvetje v jeseni iz Tišine in humorist Pohorski Klatež. Nadvse prisrčno prireditev je spremljal tudi župan občine Benedikt mag. Milan Repič, ki je pohvalil društvo, da skrbi za ohranjanje ljudskega petja in starih običajev. »Društvo je bilo ustanovljeno zato, da skozi prireditve prikažemo kulturne in druge običaje, ki so se v preteklosti odvijali na vasi. Da bi ohranili ljudsko petje, smo v okviru društva ustanovili skupino Ljudskih pevcev Vrelec, ki s svojim programom ljudskih pesmi nastopa doma in izven občine. V okviru društva deluje tudi dramska skupina, ki uprizarja preproste igre, kakršne so v preteklosti igrali na podeželju. Na posebnih prireditvah predstavljamo ljudske običaje iz preteklosti ter tudi rokodelska dela, kot so: izdelava sodov, pletenje vrvi iz prediva konoplje in lanu, tesarjenje na ročni način, pletenje košar iz šibja in slame in še kaj. Prireditve prirejamo v dvorani kulturnega doma in na prostem ob vrelcih benediške slatine. Prireditve so vedno dobro obiskane, obiskovalci pa z zanimanjem spremljajo prikaz teh dejavnosti,« je o delu društva povedal njegov predsednik Maks Potočnik. Proslavo 10-letnice delovanja društva so zaključili s podelitvijo društvenih priznanj ter Gallusovih značk za zborovsko petje, ki jih je pevcem Ljudskih pevcev Vrelec v imeni sklada JSRS za kulturne dejavnosti izročila vodja Območne izpostave JSRS za kulturne dejavnosti Lenart Breda Slavinec. Ludvik Kramberger Fotografija: Lovro Repič

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Demonstracija varnega dela s čim manj napora