Čigava je hiša na koncu vasi?

Že dolgo sameva, še komaj stoji.

So vrata zaprta, zvečer ni luči, 

iz dimnika tudi se več ne kadi.

Ni prazna, ni prazna, povem vam, da ni!

V tej hiški še zmeraj moj dedek živi.

Nihče ga ne sreča, nihče ne gre tja,

nikoli več poštar mu pisma ne da.

Nihče ga ne vidi, saj viden ni več –

od tu so vsa druga vprašanja  odveč.

Vse dedek razume, saj ve, kak je svet.

Še hodiva včasih, na prag tja sedet.